Državni gozdovi z rekordnim dobičkom

V družbi Slovenski državni gozdovi so lani ustvarili rekordnih štirinajst milijonov evrov čistega dobička. Vse več lesa posekajo in prepeljejo sami. Pripravljajo se na vzpostavitev lesno-predelovalnih centrov in na prestrukturiranje hčerinskega podjetja Snežnik Kočevska Reka.

Kranj – Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki jo je država ustanovila v letu 2016 za gospodarjenje z državnimi gozdovi, gospodari z 240 tisoč hektarjev gozdov, kar predstavlja nekaj več kot petino vseh gozdov v Sloveniji. Lani je dosegla 71 milijonov evrov prihodkov, leto prej 57 milijonov evrov, ob tem pa je lani ustvarila rekordnih 14 milijonov evrov čistega dobička ali 87 odstotkov več kot leto prej.

Skoraj ves les prodali domačim kupcem

V državnih gozdovih so lani posekali 1,1 milijona kubičnih metrov lesa, približno toliko kot predlani. Okrog 900 tisoč kubičnih metrov lesa so prodala lesno-predelovalnim obratom, s katerimi ima družba sklenjene dolgoročne pogodbe, skoraj ves les, kar 97 odstotkov, pa slovenskim kupcem. Lani so prvič organizirali dražbo vrednejših gozdnih sortimentov, ki je glede na dosežene cene presegla vsa pričakovanja.

Letos bodo sami posekali že petino lesa

V družbi vse več lesa posekajo in spravijo iz gozda sami, temu primerno so tudi lani nadaljevali nabavo nove gozdarske mehanizacije. Medtem ko so predlani sami posekali 11 odstotkov celotne količine lesa, so jo lani 18 odstotkov (190 tisoč »kubikov«), za letos je cilj 20 odstotkov. Tudi vse več lesa prepeljejo z lastnimi prevoznimi sredstvi.

Državi 13,4 milijona evrov nadomestila

Za upravljanje z državnimi gozdovi bodo za lani plačali državi 13,4 milijona evrov nadomestila, leto prej so ga 10,8 milijona evrov. Nadomestilo predstavlja finančni vir gozdnega sklada, ki ga upravlja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sklad namenja denar za pridobivanje gozdov, financiranje ukrepov v zasebnih gozdovih na območju Nature 2000, za promocijo rabe lesa, lesnih izdelkov ter gozdno-lesnih verig, del pa ga namenja tudi občinam, v katerih poteka sečnja v državnih gozdovih.

Za lesne centre iščejo strateške partnerje

V družbi so naredili lani tudi pomemben korak k vzpostavitvi lesno-predelovalnih centrov. Konec novembra so objavili javni poziv za sodelovanje strateških partnerjev pri vzpostavitvi tovrstnih centrov, rok za oddajo ponudb je potekel 31. januarja. Družba je pripravljena vstopiti v lesne centre s kapitalskim vložkom v znesku do 7,4 milijona evrov, pri čemer bi bil njen delež manjšinski (do 49-odstotni); delno pa bi centrom tudi zagotavljala surovine. Njen cilj je vzpostaviti enega ali več centrov, pri izbiri strateških partnerjev pa bo predvsem upoštevala možnost vzpostavitve deficitarne predelovalne dejavnosti (na primer proizvodnje furnirjev), doseganje višje dodane vrednosti predelave lesa, uvajanje novih načinov predelave in dodelave lesa ...

V prestrukturiranje hčerinskega podjetja

V družbi se pripravljajo tudi na tehnološko, poslovno, finančno in razvojno prestrukturiranje hčerinskega podjetja Snežnik Kočevska Reka, ki je lani v primerjavi s prejšnjimi leti že poslovalo pozitivno. Letos bodo v podjetje vložili pet milijonov evrov, v naslednjih letih še sedem – skupno torej okoli 12 milijonov evrov.

V Podstoržiču zgradili novo gozdno cesto

Na Gorenjskem je okoli 17 tisoč hektarjev državnih gozdov, s katerimi gospodarita gozdna obrata v okviru Poslovne enote Ljubljana. V teh gozdovih so lani posekali 52.100 kubičnih metrov lesa, od tega je bilo približno tretjino sanitarne sečnje. Čeprav se gradacija podlubnikov od leta 2019 dalje zmanjšuje, je lani pri sanitarni sečni še vedno prevladovala sečnja lubadark. Kar zadeva vlaganja v gozdno infrastrukturo, so lani na novo zgradili, posodobili ali zagotovili prevoznost 22,7 kilometra gozdnih vlak ter po končanem odvozu lesa sanirali nekaj več kot devet kilometrov gozdnih cest. Na območju Podstoržiča so zgradili nekaj manj kot dva kilometra gozdne ceste (Kozji vrh 1), aprila pa bodo nadaljevali gradnjo odseka (Kozji vrh 2) v dolžini 1,83 kilometra, ki jo bodo predvidoma končali junija prihodnje leto.