Veliko pozitivnih učinkov komasacije, a tudi pasti

Po podatkih iz Popisa kmetijstva 2020 je v Sloveniji 67.927 kmetijskih gospodarstev, vsako povprečno obdeluje sedem hektarjev kmetijskih zemljišč. Medtem ko se je število gospodarstev v primerjavi z letom 2010 zmanjšalo za devet odstotkov in glede na leto 2000 za 21 odstotkov, se je njihova povprečna velikost v desetih letih povečala za 0,6 hektarja in v dvajsetih letih za 1,4 hektarja. Slovenske kmetije so ne glede na to povečanje v primerjavi z evropskimi še vedno zelo majhne. Povprečna kmetija v Avstriji obdeluje 20 hektarjev kmetijskih zemljišč, v Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem okrog 11 hektarjev, v Nemčiji 60 hektarjev, na Nizozemskem 32 ...

Značilnost slovenskih kmetij pa ni le majhnost, ampak tudi velika razdrobljenost posesti. Najučinkovitejši ukrep zoper razdrobljenost je komasacija, to je upravni postopek, pri katerem zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med lastnike tako, da vsak dobi čim bolj strnjena zemljišča. V teh dneh se komasacije lotevajo tudi v medvoški občini – v katastrskih občinah Smlednik, Moše in Hraše, kjer bodo zložili 375 hektarjev zemljišč, ki so zdaj razdeljena na 983 parcel.

Komasacija ima veliko pozitivnih učinkov – z zmanjšanjem števila parcel se znižajo obdelovalni stroški, lažja je obdelava s sodobno mehanizacijo in lažji dostop do parcel, meje so označene z mejniki, ni več neskladja med uradnimi evidencami in dejanskim stanjem itd., a ob vseh pozitivnih učinkih skriva tudi nevarne pasti. Ker posega v lastniška razmerja, lahko hitro skali odnose med lastniki zemljišč. Tisti, ki zagovarjajo »status quo«, lahko razumejo komasacijo tudi kot prisilo, nekateri so na svoje parcele čustveno navezani in se od njih težko poslovijo, spet drugi so prepričani, da za svoje odlične parcele ne morejo dobiti enakovrednih ... Komasacija je zelo občutljiv postopek, pri katerem je veliko lažje na papirju razdeliti območje v večje obdelovalne kose, kot to uresničiti na terenu. Tudi izkušnje iz preteklosti kažejo, kako pomembno je pri tem postopku seznanjanje lastnikov z rešitvami in odločitvami, pošteno in pravično delovanje, strpno reševanje problemov, kulturen dialog ... Iskric, iz katerih se lahko razplamti ogenj, je pri vsaki komasaciji veliko. Tega se očitno zavedajo tudi v medvoški občini. Tako kmetijski minister dr. Jože Podgoršek kot župan Nejc Smole sta ob začetku komasacije zaželela, da bi bili lastniki zemljišč tudi na koncu zadovoljni – in še naprej dobri prijatelji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / nedelja, 1. april 2018 / 10:16

Ob prazniku odprli novo cesto

V Podgorju so prenovili že dva odseka glavne vpadnice v mesto s komendske strani, letos bodo še zadnjega, tretjega. Krajani pa opozarjajo, da je dotrajana tudi cesta skozi vas, a za obnovo te potrebuj...

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / / 13:49

Kranjska zimska tekaška liga se je končala

Petnajsta tekma okoli posestva Brdo je zaključila sedmo sezono priljubljene zimske tekaške lige.

Razvedrilo / / 13:47

Tokrat bolj rekreativno

Najprej smo se ustavili na Lukovici, kjer smo v duhu rekreativnega izleta, ki se nam je obetal, začeli z nekajminutnim jutranjim razgibavanjem, za kar je poskrbel naš Grega. Sledil je obisk Vitanja, k...

Gospodarstvo / / 13:40

Hiša z dušo, vsak predmet s svojo zgodbo

Franci Strupi je v stari hiši in delu hleva uredil čebelarsko-kmečki muzej. Večina predmetov je stara od sto do dvesto let, najstarejši ima letnico 1719.

Razvedrilo / / 13:29

Štirideset na pustni torek

Igor Stare s Spodnjega Brnika je na pustni torek praznoval štirideseti rojstni dan. Dan prej so ga zvečer zaposleni in sosedje presenetili z mlajem, zabava in veselje pa sta si potem sledila vse do so...

Kronika / / 13:16

Najhitrejši so bili zaloški gasilci

Na šestem Memorialu Tomaža Plevela v Cerkljah se je v spajanju sesalnega voda in vaji z motorno brizgalno pomerilo kar 450 gasilcev iz vse Slovenije.