Otroci naj se čim več prosto igrajo

Starši učencev in vrtčevskih otrok na Osnovni šoli Stražišče so lahko konec januarja prisluhnili spletnemu predavanju strokovnjaka za uporabno nevroznanost Janija Prgića z naslovom Zdravi možgani – zdravi otroci.

"Tako kakovostno, kot boste preživljali svoj čas, tako kakovostno bo vaše življenje," je v uvodu poudaril Jani Prgić in s tem opozoril na problem otrok in mladostnikov, ki vse več svojega časa preživljajo pred zasloni. "Elektronske naprave, socialna omrežja nam 'kradejo' čas," je opozoril in dodal, da ima vse več otrok pa tudi odraslih težave s pozornostjo, saj vse podatke želijo dobiti v nekajsekundnih posnetkih. Tako so že v letih pred korono beležili približno 50-odstotni porast uporabe psihotropnih zdravil med otroki in mladostniki. Kljub temu pa bi večino težav po besedah Janija Prgića lahko odpravili s preprostimi ukrepi, med katerimi je kot ključnega izpostavil veliko prostega gibanja. Prosta igra je bila včasih nekaj naravnega, danes pa pomeni skoraj revolucijo, je opozoril in dodal, da so prav odmori z nestrukturirano igro prilagojeni možganom otrok.

Jani Prgić je prepričan, da se danes soočamo s sistemskim porazom na področju razvoja otrok. "Uporaba psihotropnih zdravil, antidepresivov med mladimi do 19. leta je v zadnjih letih narasla za 50 odstotkov, med mladimi od 15. do 19. leta pa kar za 73 odstokov. Vse to so izgubljene možnosti, kjer bi z otroki lahko delali drugače oziroma drugače pristopili k vzgoji." Če želimo zdravo razvijati otrokove možgane, potrebujejo čim več nestrukturirane igre. "Tudi lego kocke so postale strukturiran način igranja, ko morajo recimo otroci sestaviti hišo po načrtih," je opozoril. Kot pravi, raziskave na populaciji otrok, ki ogromno časa preživijo ob videoigrah oziroma na splošno pred zasloni, kažejo na pojav izgube sive možganovine oziroma poškodbe celic v področju sive možganovine, kar je tipično za stare ljudi, ki se ne učijo novih stvari. Preveč časa za zaslonom tako poslabša možganske funkcije.

Ob tem je Jani Prgić poudaril, da to ne pomeni, da je povsem proti zaslonom, saj se zaveda, da se otroci danes z njimi morajo srečevati, pomembno pa je, kako, koliko in kdaj preživljajo čas za zasloni. Te omejitve jim morajo postaviti odrasli. "Videoigre prav tako lahko prispevajo h kreativnemu razmišljanju in razvijanju veščin za reševanje težav, odločanje, navezovanje novih stikov, a jih je treba uravnotežiti z ostalimi dejavnostmi." Kot je pojasnil, v puberteti pride do naravne faze odmiranja nevronov – možgani se znebijo nevronskih povezav, ki jih ne uporabljamo. "Če se otrok v puberteti neha gibati, ga bo vedno težje motivirati za redno gibanje. Vse, kar so nalagali v možgane, lahko med puberteto izgubijo, če so omejeni zgolj na eno dejavnost, recimo na zaslone, kjer so samo pasivni opazovalci." Zato sam zagovarja nadzor oziroma strategijo "odprtih vrat", kjer starši z otroki določijo, koliko časa lahko preživijo pred zasloni. Samostojno uporabo telefonov odsvetuje do 14. leta, pa tudi potem priporoča nadzor nad telefoni. "Pravica do zdravega razvoja otroka je nad njegovo pravico do zasebnosti."

In kdaj vemo, da otrok preveč časa preživi pred zasloni? Prgić našteva: Ko ni več posebnega časa, ki bi ga preživljal z mamo, očetom ali razširjeno družino, od katerih se uči njihovih veščin in modrosti; ko nima posebnega časa za duhovnost v kateremkoli smislu; ne opravlja redno družinskih, gospodinjskih opravil; ne opravlja dela za šolo in ne bere; se ne igra, giba oziroma ukvarja s športom; ne skrbi za druge – sistemska napaka je, da potrebujemo evropske projekte medgeneracijskega sodelovanja, kar je v zdravih skupnostih povsem normalno, opozarja Prgić; ne spi dovolj. In še nasvet za konec: "Nobena druga aktivnost ne spodbuja rasti novih nevronskih povezav bolj kot gibanje, tek, aerobna vadba ... Razgibani otroci so pametni otroci," poudarja Prgić.