Starši v oporo, a brez pritiska

Svetovalna delavka z Osnovne šole Poljane Eva Duhovnik pred informativnimi dnevi učencem svetuje, naj čim več sprašujejo, da se bodo opremili z vsemi potrebnimi informacijami, pri izbiri nadaljnega šolanja pa naj sledijo predvsem svojim željam, zmožnostim in interesom.

Pred učenci so informativni dnevi, ki bodo tudi letos potekali na daljavo. Kako naj jih čim bolje izkoristijo, da bodo res izvedeli vse, kar jih o posamezni šoli zanima?

Res je škoda, da so prikrajšani za to, da bi šolo lahko videli v živo, saj je zelo pomembno, sploh če se odločajo med dvema šolama z enakim programom, recimo med dvema gimnazijama, da začutijo tudi utrip šole. Zato bi jih sama spodbudila, naj čim več sprašujejo. Naj jih ne bo strah ali sram vprašati. V primeru, da se odločajo za isti program, a na dveh različnih šolah, naj bodo recimo pozorni na rezultate, ki jih šole dosegajo na maturi, dosežke s tekmovanj, vrednote šole, na obšolske dejavnosti – ali šola nudi stvari, ki jih zanimajo … Pri odločanju med različnimi poklici pa je poleg veselja do poklica pomembna tudi zaposljivost.

Katera so ključna vprašanja, na katera si mora učenec odgovoriti, preden si izbere srednjo šolo?

Predvsem si morajo odgovoriti na vprašanja, ali jim je delo všeč, katere so značilnosti določenega poklica, ali se odločajo sami ali morebiti čutijo pritisk staršev, ali so šolo izbrali, ker se je tako odločil kdo od sošolcev, ki jim je blizu ... Pa kako zahtevna je šola, kakšne so njihove delovne navade in kako oddaljena je od doma – ali se bo treba voziti ali bivati v dijaškem domu, kaj osebno jim ena ali druga možnost predstavlja. Ponudba šol je danes zelo bogata, zato so te stvari zelo pomembne.

Kako naj se v izbiro šole vključijo starši, da učenec kljub temu ne bo imel občutka, da kdo nanj pritiska oziroma da se mora odločiti za točno določeno šolo?

Vsekakor je dejstvo, da starši najbolj poznamo svoje otroke, ne poznamo pa jih v njihovem socialnem okolju, kar je prav tako pomembno, a večinoma izvzeto. Najpomembneje je, da mora otrok pri svoji odločitvi na eni strani čutiti popolno svobodo – tudi svobodo v smislu, da v primeru, če mu ne bo šlo, to še ne pomeni stran vrženega leta, ampak to vzamemo kot leto zorenja. Na drugi strani pa mora vedeti, da starši stojimo za njim, da smo tu zanj. In med obojim je lahko zelo tanka meja. Nikakor pa starši ne smejo vsiljevati svojih idej, želja, ambicij ...

Na kaj naj bodo mladi najbolj pozorni, ko se odločajo o izbiri srednje šole?

V prvi vrsti na program, ki jih zanima, na njim lastne interese, želje in zmožnosti. Predvsem pa je treba odmisliti, katera sošolka ali sošolec gre na to šolo; to, da se za isto šolo odloča kdo, ki nam je blizu, ali obratno, nam ni prijeten, ne sme biti merilo. Naše življenje je unikatno, zato ni prav, da posnemamo koga ali se koga izogibamo.

Kdaj je smiselno, da dajo prednost poklicni šoli pred gimnazijo ali kakšno drugo srednjo šolo?

Zelo pomembno je, da se otroci vprašajo tri stvari, ki jim bodo prinesle pravi odgovor: kakšne so njihove učne navade, kakšen odnos imajo do praktičnega dela in kako hitro želijo priti do poklica. Če nimajo učnih navad, načeloma gimnazija ni ravno prava pot. A kljub temu mislim, da to še ne pomeni, da se je treba gimnaziji odpovedati – dva meseca med osnovno in srednjo šolo otroci velikokrat nepričakovano hitro dozorijo in razvijejo določeno odgovornost, ki jo prinaša prav prehod v srednjo šolo. Včasih nas res presenetijo, kar lahko potrdim tudi iz izkušenj z lastnimi otroki.

Kako uspešni so navadno mladi pri prepoznavanju svojih močnih področij? Kaj jim je pri tem lahko v pomoč?

Štirinajstletniki še oblikujejo svojo samopodobo, prav tako svoje interese. Ravno v tem obdobju se najbolj spoznavajo. Na eni strani se močno umsko razvijajo, na drugi strani pa tega niti še niso sposobni udejanjati. In zato niso najbolj spretni pri prepoznavanju svojih močnih področij, zato je v tem obdobju tako pomembna pomoč odraslih, njihova spodbuda v delu na kompetencah: da sami spoznajo, česa so zmožni, kakšen odnos imajo do dela. Pa izkušnje same, ki so zelo pomembne, zato naj se preskusijo na različnih področjih. Tega jim danes primanjkuje, otroci preveč časa preživijo na elektronskih napravah. Z izkušnjami se razvijaš, spoznavaš, si vse bolj inovativen in kreativen.

Kaj pa tisti, ki imajo težave pri določanju svojih interesov oziroma jim je blizu več različnih področij in se ne znajo odločiti, kateremu bi dali prednost?

V takih primerih je smiselno, da se čim več informirajo, raziskujejo, pogovarjajo in v pogovore o tem vključijo čim več ljudi: starše, stare starše, sosede, prijatelje, znance, učitelje, svetovalne delavce in druge, ki so zanje pomembni ali kakorkoli delujejo v teh procesih.

Kako velik vpliv pri izbiri srednje šole imajo pri mladih njihovi vrstniki?

Vpliv vrstnikov je velik predvsem pri tistih, ki imajo težave z lastno identiteto oziroma so nesamozavestni, nesamostojni, neodločni. Pri drugih pa se lahko ta vpliv pokaže le v primerih, ko sicer že imajo izbran program, ki jih zanima, a se vpišejo na šolo, za katero se je odločil sošolec ali kdo drug, ki ga poznajo.

Nekateri mladi se za določeno srednjo šolo že odločajo tudi z mislijo na prihodnji poklic in zaposlitvene možnosti, ki jih ponuja ta poklic. Verjetno pa možnost zaposlitve po koncu šolanja ne sme biti edini dejavnik izbire?

Vsekakor, saj se trg dela danes ves čas spreminja in zato, ko bodo končali šolanje, ni nujno, da bo ponudba dela še vedno enaka kot danes. Vse je odvisno od tega, kako dolgo bo trajalo šolanje, kakšen program in obliko šolanja bodo izbrali in ali bodo šolanje nadaljevali tudi po srednji šoli. Seveda pa zaposljivost nikakor ne sme biti edini dejavnik, bistveno je, da te poklic veseli, da ti bo delo, ki ga boš opravljal, v veselje in izziv, ne sme biti 'nujno zlo'.

Kakšen bi bil torej vaš nek splošen nasvet otrokom in staršem pred letošnjimi informativnimi dnevi?

Imamo tako učence, ki so že povsem odločeni, kot tiste, ki še vedno tehtajo različne možnosti. Za ene in druge je pomembna domača podpora, ki pa ne sme biti pritisk. Nujen je odprt pogovor. Veliko naj sprašujejo in raziskujejo, da se čim bolj opremijo z informacijami. Pomembno je zavedanje, da gre za njihovo prihodnost, da je vsak človek zase original. Za vse, ki so negotovi, pa želim poudariti: nobena izbira ni nujno dokončna, naš sistem izobraževanja je zelo prehoden, odločitev za srednjo šolo še ne pomeni nujno tudi odločitve za poklic, ki ga bomo v prihodnje opravljali.