Sodomija

V prejšnjem prispevku smo začeli pripoved o kuharju Lengheimu in njegovih pederastičnih poskusih.

Anton Ledermann, ki je nekaj časa spal v isti sobi kot obtoženi, je na zaslišanju povedal, da je slišal težko sopenje Lengheima in škripanje postelje, kjer sta spala Lengheim in Schulz. Lehngheim da je poskušal s svojimi nečednostmi tudi pri njem, Ledermannu. Lengheim je priznal, da je hotel onanirati z Ledermannom, vendar mu ta tega ni pustil. Pri Ledermannu je sicer poizkušal dvakrat, ali je res oslinil prst in ga hotel potisniti Ledermannu v zadnjik, pa se ni mogel spomniti, ker naj bi bil zelo pozabljiv.

Iz napisane izjave Schulza, ki je medtem že odpotoval na Dunaj, je sodišče razbralo, da naj bi ga Lengheim vodil po gostilnah in ga opijanjal. Schulz naj bi se nato zbujal s pekočim zadnjikom in bolečinami pri sedenju. Poznala pa sta se očitno že od prej, saj naj bi se to dogajalo že na Dunaju, kjer je prav tako nekajkrat spal pri obtožencu.

Po prebrani izjavi je sodišče poklicalo dr. Stöckla, ki je tri tedne po domnevnem posilstvu pregledal Schulza. Ugotovil je, da je danka nenormalno raztegljiva. Da je z lahkoto prodiral vanjo z dvema prstoma, kar bi bilo za normalno stanje nemogoče. Iz tega da bi lahko neizpodbitno sklepali, da je bilo v njegovo danko prodirano z moškim udom. Glede na izredno raztegljivost mišice zapiralke in izjavo fanta, ki je pri preiskavi tožil, da ga danka peče in da ga pri sedenju boli, je bil očitno pogosto zlorabljen. Če bi se bila ta zloraba še nadaljevala, bi to vodilo v še večjo raztegljivost mišice zapiralke in posledično v nezmožnost zadrževanja blata. V zadnjik je v normalnem stanju zelo težko prodreti in to bi zlorabljeni vsekakor občutil. Če ne bi bilo tako, bi bilo to lahko pripisati le njegovi pijanosti, torej bi šlo za posilstvo z omamljenjem.

Državni pravdnik je nato zahteval, da Lengheima spoznajo za krivega in ga kaznujejo z enim letom strogega zapora. Toženi je pri tem padel na kolena, začel jokati, se med vzdihovanjem in stokanjem zvijati po tleh, prositi za milost in obljubljati, da se bo poboljšal.

Olajševalnih okoliščin sodišče ni videlo, pač pa kar nekaj oteževalnih:

– ker je bil star 64 let, naj bi mu šlo po eni strani izkazovati večje razumevanje, po drugi pa naj bi od njega ne bilo moč pričakovati poboljšanja;

– zaradi podobnih nečednosti je bil že leta 1842 v preiskavi na Dunaju in bil kaznovan s prestanim preiskovalnim zaporom;

– zapeljal je mladega človeka in po zdravniški izjavi bi ga lahko z nadaljevanjem početja za vedno onesrečil (da ne bi mogel zadrževati blata);

– zločin je ponavljal;

– s tem, ko je zlorabljal zaupanega mu fanta, je kršil več obveznosti, ki jih je imel do njega;

– gnusne nespodobnosti je počel s štirimi fanti in jih zavajal v nemoralnost.

Sodišče je sledilo zahtevi državnega pravdnika in Lengheima zaradi nenravnega načina zadovoljevanja spolne sle z večkratnim vtikanjem svojega moškega uda v zadnjik 17-letnega Schulza obsodilo na eno leto strogega zapora.