Spihan in napihan greben

Gruft (2232 m n. m.) in Schoberriegel (2208 m n. m.) – Okolica avstrijskega smučarskega središča Turracher Höhe nudi obilo možnosti za različne zimske dejavnosti. Tokrat se bomo povzpeli na tri dvatisočake in naredili lepo krožno turo.

S tokratno turo bomo obiskali avstrijske Krške Alpe/Gurktaler Alpen. Naše izhodišče bo smučarsko središče, prelaz Turracher Höhe, ki omogoča obilo možnosti za aktivnosti. Skozi predor Karavanke se zapeljemo v Avstrijo in po avtocesti nadaljujemo do izvoza Osojščica/Gerlitzen. Peljemo se ob Osojskem jezeru, do kraja Feldkirchen, kjer zavijemo levo v smeri Bad Kleinkirchheima in smučišča Turracher Höhe. Ko prispemo do Turracher Höhe, predlagam, da parkiramo ob jezeru. Glede na nizke temperature je jezero globoko zamrznjeno in se da po njem hoditi. S parkirišča prečkamo jezero in na drugi strani začnemo vzpon med turističnimi objekti, ki so prava paša za oči. Ko dosežemo poteptano cesto, po poti »treh jezer« sledimo proti jugu. Cesta se le zlagoma vzpenja in nas vodi mimo Zelenega jezera, ki ga prekrivata snežna odeja in led. Po cesti pridemo tudi do manjše lesene hišice, kjer se levo sicer odcepi letna markirana pot na Gruft. No, tudi pozimi se s te strani pride na greben, a mi bomo šli po cesti še krajši čas in nato zavili levo ter se povzpeli na Schonebennock, ki je s svojimi 2002 metri nadmorske višine sicer naš tokratni najnižji dvatisočak. Vrh je kamnit z mini leseni križem. Sestopimo z vrha in po grebenu nadaljujemo naprej. Čaka nas vzpon ob leseni ograji, po grebenu. Sredi januarja je bilo pobočje precej spihano, a krplje na nogah so svoje delo odlično opravile, saj je bil sneg sem in tja močno napihan. Po grebenu in za sledmi predhodnikov se vzpenjamo na Gruft. Tik pred vrhom nas pot vodi med granitnimi skalami, kjer je bilo med vzponom ogromno napihanega snega. Na vrhu je križ, vrh pa popolnoma gol, spihan do kopnega. Svoj zadnji vrh v nizu vidimo pred sabo, a do tja nas čaka še nekaj poti. Po grebenu sestopimo na drugo stran Grufta. Pobočje je široko, nič nevarno. Ko dosežemo sedlo, se greben zoži, a še vedno je dovolj široko, da se brez težav vzpenjamo s krpljami. Zasneženo vršno pobočje je ponekod dokaj strmo, tik pod vrhom pa precej strmo, a ko stopimo na vršni greben, nas ta kot po pomolu pripelje do velikega kovinskega križa, na katerem piše: Glaube, Hoffnung, Liebe/Vera, upanje, ljubezen. Križ ima napis tudi na drugi strani: Moja domovina je zakladnica. Z vrha sestopimo proti Turracher Höhe. Sestop je v zgornjem delu precej strm, nato pa pridemo do prečnega dela, ko poteka med skalami in se ponekod precej strmo spusti. Če niste vešči hoje s krpljami, tukaj priporočam, da si na noge nataknete dereze. No, odvisno od snežne podlage. Ko se skalni del poti konča, pa sledi strm spust proti enemu od smučišč. Ko dosežemo smučišče, tik ob njem zavijemo levo navzdol, nato pa sledimo običajni planinski poti, ki nas pripelje nazaj do naselja lesenih hišic, kjer smo zjutraj začeli turo. Zavijugamo med hišami, ko dosežemo spodnjo postajo sedežnice, pa smo že pri jezeru, ki je bil v sredini januarja globoko zamrznjen in se je dalo hoditi po njem. Do kdaj je jezero običajno zamrznjeno, ne vem, a dokler so nizke temperature, prav zagotovo. In dokler je prečenje varno, ni opozoril, da to lahko ne bi bilo.

Greben, ki smo ga prehodili, nam ponudi čudovit razgled, saj vidimo vrhove nad Heidi Alm: Rodresnock, Falkert, Falkertköpfl, pred nami, na nasprotnem bregu pa sta Rinnsennock in Kornnock. Če se ozremo bolj proti vzhodu, je pa pred nami nešteto vrhov, med drugimi Grosser Speikkogel, Torer, Bretthöhe, Spielriegel, Enegeleriegel ... Vrhov ne zmanjka.

Nadmorska višina: maks. 2232 m
Višinska razlika: 750 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 2 / 5