Visoki državni odlikovanji tudi Feltrinu in Klemenčiču

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Slovenija / / 14:36

Minuli petek je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na posebni slovesnosti v Predsedniški palači izročil državna odlikovanja Franciju Feltrinu iz Škofje Loke, soprogi pokojnega Milana Klemenčiča s Kokrice Snežni Klemenčič in Franciju Pivcu iz Maribora.

Ljubljana – Franci Feltrin je prejel red za zasluge, ki si ga je zaslužil s sodelovanjem pri povezovanju Slovencev v izseljenstvu in za pomoč rojakom pri vračanju v domovino. Feltrin, ki se je rodil na Tolminskem, se je po končani srednji ekonomski šoli zaposlil v Škofji Loki. Svoje javno delovanje je sprva usmeril v prizadevanja za ohranjanje zdravega okolja, konec osemdesetih let prejšnjega stoletja pa je sodeloval tudi pri ustanovitvi stranke Zeleni Slovenije in z njo v pomladni koaliciji Demos. Leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v prvem sklicu slovenskega parlamenta, kjer je deloval kot član odbora za notranjo politiko, komisije za preobrazbo družbene lastnine in komisije za denacionalizacijo. Bil je med predlagatelji in sooblikovalci zakona o denacionalizaciji, zakona o odnosih s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter zakona o pridobitvi slovenskega državljanstva. Leta 1994 se je pridružil Svetovnemu slovenskemu kongresu, pri katerem že skoraj trideset let opravlja pomembne vodstvene funkcije. Iskreno se zavzema za pravice slovenskih rojakov po svetu, jim pomaga pri vračanju odvzetega premoženja, vključevanju v družbeno in politično življenje v Sloveniji, pri pridobivanju državljanstva, nostrifikaciji diplom ter zaposlitvah v domovini.

Milan Klemenčič si je zaslužil častni znak svobode Republike Slovenije za izredne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije. V imenu pokojnega Milana Klemenčiča je odlikovanje sprejela njegova soproga Snežna Klemenčič. Kot je zapisano v delu obrazložitve podelitve visokega državnega priznanja, je bil v obdobju osamosvojitvenih procesov, vse od akcije Sever naprej, in še posebno med osamosvojitveno vojno leta 1991 med ključnimi ljudmi v organih za notranje zadeve na območju Gorenjske. Bil je eden od organizatorjev Manevrske strukture narodne zaščite v takratni milici, opravljal je naloge inšpektorja za vojne in posebne enote milice na takratni Upravi za notranje zadeve Kranj. Leta 1993 je bil zaradi visoke strokovnosti, izjemnih izkušenj in uspešnosti imenovan za prvega načelnika Centra za usposabljanje pomožnih policistov v okviru Izobraževalnega centra Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije v Tacnu. Po večletnem vodenju je ob ukinitvi centra prevzel eno vodilnih funkcij v Policijski akademiji in jo opravljal vse do upokojitve. V policijskih enotah, v katerih je služboval, in med pripadniki drugih služb organov za notranje zadeve je bil cenjen in spoštovan zaradi doslednosti, predanosti in strokovnosti.

Red za zasluge je predsednik vročil tudi Franciju Pivcu, pobudniku tesnega sodelovanja s kulturnimi in političnimi organizacijami Slovencev na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, in sicer za zasluge na področju kulturnega sodelovanja s Slovenci sosednjih držav in za prispevek k oblikovanju kulturne identitete mesta Maribor.