O mojstru črne umetnosti

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / nedelja, 30. januar 2022 / 07:55

V teh dneh bo izšla monografija z naslovom Črna umetnost: skozi čas in po sledeh mojstra Janeza Rozmana avtoric Dragice M. Sternad Kenda in Jerce Legan Cvikl. Kot pravita, ju je h knjigi napeljal izjemen ustvarjalni opus mojstra Janeza Rozmana, naslednika izumiteljev tiskane besede in ustvarjalcev ubesedenih misli, kot so Gutenberg, Trubar, Valvasor in Prešeren, brez katerih ne bi bilo slovenskega jezika in potemtakem ne slovenskega naroda.

V Kulturno-umetniškem društvu Zasip Bled so ob skorajšnji stoletnici delovanja lanskima dvema monografijama iz niza kulturne dediščine – Katarine: Ko spomini oživijo in Oktet Lip Bled: S pesmijo skozi čas – letos dodali še eno z naslovom Črna umetnost: skozi čas in po poteh mojstra Janeza Rozmana. V njej so predstavili zgodovino tiskarstva in fenomen papirničarstva, osrednjo pozornost pa namenili bogati dediščini grajskega tiskarja Janeza Rozmana.

Za nastanek monografije je najbolj zaslužen tandem hčere in matere, aktivnih članic društva, Jerce Legan Cvikl in Dragice M. Sternad Kenda, v pomoč pa jima je bilo skrbno zbrano arhivsko gradivo blejskega tiskarja Janeza Rozmana, ki ga je nabiral in hranil tri desetletja. Njegovo tridesetletno delo so se zdaj odločili predstaviti kar najširši javnosti, zato bo monografija izšla tudi v angleškem jeziku. Janez Rozman je po besedah Dragice M. Sternad Kenda velik ljubitelj črne umetnosti, zgodovine domače in tuje knjige, črk in izdelave papirja. »Vedno urejenega, markantnega dolgobradega gospoda pogosto srečamo preoblečenega v srednjeveška oblačila. Predstavi se kot Johann Gutenberg ali Primož Trubar, kot Jožef Blaznik ali Janez Vajkard Valvasor, kot France Prešeren in drugi, a ob koncu dne je spet ponosni mož, oče, dedek in prijatelj Janez.« Z monografijo so zato želeli sporočiti, kako zelo so ponosni na njegove dosežke, uresničene osebne zamisli. »Z njimi se je približal vsem generacijam in nam desetletja odstiral zgodovino slovenskega tiska in tiskane slovenske besede, brez katere ne bi bilo slovenskega naroda.«

Za vse, ki so imeli kdajkoli privilegij stopiti na njegovo domačijo, so spoznali, kako velik in pomemben mojster je, poudarja Dragica M. Sternad Kenda. »V notranjosti se skriva izba, polna starinskih predmetov, umetelno izrezljanih lesenih in v usnje vezanih knjig, priznanj in medalj, ki jih je prejel za svoje delovanje.« Del vrta je preuredil v srednjeveški tiskarski muzej, ki je v navezi z grajsko tiskarno na blejskem in celjskem gradu edinstven na Slovenskem, je še poudarila. »Tam je razstavljeno tudi njegovo delo – rekonstrukcija prve Gutenbergove lesene tiskalnice, na kateri je izumitelj tiskarskega stroja in umetnosti tiskanja z litimi črkami leta 1455 natisnil prvo Biblijo.« Reprodukcijo Gutenbergove stiskalnice je prvič predstavil leta 2000, v prihodnjih letih pa je potem po vzoru najstarejših tiskarskih preš postavil še grajsko tiskarno na Bledu, kamor poleg naključnih obiskovalcev z vsega sveta zahajajo najbolj eminentni gostje, ki obiščejo Slovenijo. »Odtisnjene grafike Prešernove Zdravljice, Trubarjevega portreta ali Blejskega otoka so med priljubljenimi spominki, mladi pa se pri mojstru lahko podučijo o ročni izdelavi papirja, spoznajo skrivnosti knjigoveštva, kaligrafije, pa tudi usnjarstva in lokostrelstva.« Zbiranje tiskarske opreme, starih knjig in preučevanje zgodovine tiskane besede je mojstra pripeljala celo do zamisli o prvem tiskarskem muzeju, je razložila Dragica M. Sternad Kenda.

Za uvodno besedo v monografiji sta poskrbela nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in dolgoletna prva dama slovenskega protokola Ksenija Benedetti, opremili pa so jo tudi s številnimi fotografijami. Predstavitev monografije so v društvu načrtovali ob kulturnem prazniku, a so jo zaradi sedanjih razmer morali prestaviti na 9. maj, dan Evrope. Ta datum ima prav tako poseben pomen, je poudarila Dragica M. Sternad Kenda: »Predhodniki prve tiskane besede so namreč prav iz tega dela sveta.«