Za letošnje branje novih pet vrhuncev svetovne klasike / Foto: Igor Kavčič

Novih pet Klasične Beletrine

Drugi letnik Klasične Beletrine prinaša dela Miguela de Cervantesa, Josepha Rotha, Charlesa Dickensa, Victorja Hugoja in Joséja Marie de Eçe de Queirósa.

Zbirka Klasična Beletrina prinaša vrhunce svetovne književnosti. Pet let zapored bo vsako leto predvidoma ob koncu leta izšlo pet klasikov, pet vrhunskih romanov in zbirk novel, skupaj torej 25 naslovov. Ambiciozno zbirko so zasnovali Mitja Čander, Špela Pavlič in Aleš Šteger, k sodelovanju pa so povabili še poznavalca tako slovenske kot svetovne književnosti dr. Janka Kosa. V izbor so vzeli tiste knjige iz svetovne zakladnice književnosti, za katere so ocenili, da bi jim koristil nov, osvežen prevod, če je ta še vedno aktualen, pa je bilo njihovo vodilo predvsem znova bralcem ponuditi knjižni naslov, ki razen v knjižnicah na trgu že dolgo ni več dostopen. Z novimi prevodi so se želeli tudi približati mlajšim bralcem, ki jih mogoče nekoliko arhaičen jezik odvrne od branja.

Pri tem velja dodati, da ne gre vedno za najbolj razvpite knjižne naslove posameznih avtorjev, ampak tudi za njihova druga kvalitetna in za njihov literarni razvoj ključna dela. Dodana vrednost h knjigam so tudi spremne besede uveljavljenih slovenskih poznavalcev literature. Po prvem letniku, ko smo v branje dobili dela Jonathana Swifta, Antona Pavloviča Čehova, Andréja Gida, Thomasa Manna in Selme Lagerlöf, je zdaj pred nami drugi letnik s štirimi romani in zbirko novel v izvrstnih novih prevodih in z iskrivimi spremnimi besedami literarnih poznavalcev.

Najprej smo odprli platnice knjige z naslovom Zgledne novele, v kateri je zbranih dvanajst novel avtorja znamenitega Don Kihota, španskega pisatelja Miguela de Cervantesa. Novele, ki pomenijo dokončno rojstvo sodobne kratke proze, je prevedla Veronika Rot, spremno besedo pa napisala Branka Kalenić Ramšak. Za naše območje bo še posebno zanimiv roman Josepha Rotha z naslovom Radetzkyjeva koračnica v prevodu Mire Miladinović Zalaznik. Eden najpomembnejših avtorjev moderne avstrijske književnosti, ki je živel in ustvarjal na prelomu iz 19. v 20. stoletje, v knjigi portretira tri generacije slovenske družine Trotta na platnu propadajočega avstro-ogrskega cesarstva. Spremno besedo je napisal Andrej Rahten. Knjigo odlikujejo opisi narave, v kateri najde mesto tudi idilična slovenska vasica Sipolje, ki jo je gospodarski in tehnični napredek obšel.

Obsežno delo na več kot tisoč straneh, roman Charlesa Dickensa z naslovom Naš skupni prijatelj, je prevedla Nada Marija Grošelj. Gre za zadnji dokončani roman slavnega viktorijanskega pisatelja, v katerem razgalja angleško družbo svojega časa, tudi revščino, bolezen in vedno večjo razslojenost. Knjiga je tudi izjemen portret temačnega, pošastnega Londona, ki mu vlada smrdljiva Temza, ob katere nabrežjih se klatijo različni nenavadni značaji, podrejeni koruptivni moči denarja. Mojstrski preplet pripovednih niti razgalja galerijo ekscentričnih likov. Spremno besedo je napisal Janko Kos.

Izjemen portret francoske revolucije in večnih mehanizmov vojne je vsekakor roman Triindevetdeset enega največjih svetovnih klasikov Victorja Hugoja. V njem pod kupolo burnega leta 1793 sledimo trem glavnim junakom, ki so za svoja prepričanja pripravljeni ubijati. Delo je prevedla Jana Pavlič, spremno besedo pa dodal komparativist Tone Smolej.

Tu je še roman Zločin očeta Amara, ki ga je v drugi polovici 19. stoletja podpisal eden največjih portugalskih pisateljev, predstavnik realizma José Maria de Eça de Queirós. Roman, ki pripoveduje o prepovedani ljubezni sredi provincialne in pobožne Portugalske, je prevedla Barbara Juršič, spremno besedo pa je dodala Mojca Medvedšek. Zbirki seveda sledi tudi lično oblikovana podoba platnic.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / četrtek, 5. maj 2016 / 12:14

Največ zaprtih do dve leti

V slovenskih zaporih največ obsojencev prestaja kazen zapora od enega do dveh let, šestnajst zaprtih oseb pa prestaja tridesetletno zaporno kazen.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 29. januar 2022 / 21:43

25 milijonov evrov namenjenih tudi za nadomestila kmetom

Na današnji seji je vlada sprejela ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov. Vključujejo tudi finančna nadomestila v kmetijstvu. Za ta ukrep je predvidenih 25 milijonov evrov.

Slovenija / sobota, 29. januar 2022 / 21:06

Vlada najranljivejšim namenja energetski solidarnostni dodatek v višini 150 evrov

Ljubljana – Vlada je sprejela predlog ukrepov za omilitev posledice visokih cen energentov za ljudi in gospodarstvo. Najranljivejšim bo namenila solidarnostni energetski dodatek v višini 150 evrov,...

Preddvor / sobota, 29. januar 2022 / 18:51

Terenska krvodajalska akcija na Zgornji Beli

Zgornja Bela – Območno združenje Rdečega križa Kranj in Krajevni odbor Rdečega križa Preddvor vabita na terensko krvodajalsko akcijo, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, od 7. do 13. ure v gostilni P...

Zanimivosti / sobota, 29. januar 2022 / 18:50

Markiranje

Markiranje je psom v genih, podedovali naj bi ga od volkov, ki so z uriniranjem označevali svoj teritorij. Do neprijetne situacije pa pride, ko naši štirinožni prijatelji svoj nagon označevanja pra...

Kranj / sobota, 29. januar 2022 / 18:47

Krajevne urade zapira le kranjska upravna enota

Kranj – Medtem ko so se na Upravni enoti (UE) Kranj odločili, da zaradi zagotavljanja nemotenega dela na njenem sedežu z naslednjim tednom začasno prenehajo poslovati njihovi krajevni uradi (KU), n...