Plečnik? Moja ljubezenska zgodba!

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / sobota, 29. januar 2022 / 14:54

Noah Charney je ameriški umetnostni zgodovinar, pisatelj in predavatelj, ki si je za svoj dom pred devetimi leti izbral Kamnik, od koder prihaja njegova žena, drugo ljubezen pa je spoznal v delih Jožeta Plečnika, ki se jim je posvetil v svojem doktoratu.

Noah Charney je samozavestni, 42-letni Američan, ki pa že desetletje o sebi govori kot o Slovencu. V našo državo se je zaljubil, pravi, tudi v našo kulturo in umetnost, in kot v ameriškem filmu je zanimiva tudi njegova življenjska pot.

Že zelo zgodaj je spoznal, da mu življenje v Evropi veliko bolj ustreza kot v Združenih državah Amerike, čeprav si je tam že ustvaril ime s prodajo knjižne uspešnice Tat umetnin. Živel je v osmih evropskih mestih, veliko potoval in študiral na univerzi v Cambridgu, kjer je zaključil magistrsko nalogo (eno pa še na Inštitutu za umetnost Courtauld) in vpisal doktorski študij. A na enem od potovanj po Evropi ga je pot zanesla tudi v Ljubljano. »To je bilo leta 2000 in še zelo dobro se spominjam, da sem bil v trenutku navdušen nad arhitekturo tega malega mesta, čeprav takrat še nisem vedel, da za vsem stoji arhitekt Jože Plečnik. Ko sem se nekaj let kasneje v Ljubljano vrnil, z namenom, da ugotovim, ali bi tu lahko živel za stalno, sem Plečnikovo delo začel bolje spoznavati in to lahko opišem kot svojo ljubezensko zgodbo. Sprva sem se lotil pisanja romana, v katerem je bil Plečnik eden od literarnih likov, in tako sem spoznal tudi svojega bodočega mentorja dr. Petra Krečiča. V istem času pa sem spoznal tudi svojo bodočo ženo Urško, sicer doma iz Kamnika. Krečič mi je namignil, da ima odličen predlog za doktorsko disertacijo o Plečniku, primerno za tujca, in me vprašal, ali imam v Cambridgu kakšnega kolega, ki bi ga to zanimalo. Ker pa sem se zaradi ljubezni takrat že odločil, da bom v Sloveniji ostal, sem v doktorat o Plečniku privolil kar sam,« se spominja svojih prvih mesecev v Sloveniji, ko je bilo treba urediti kup birokracije, da je lahko tudi uradno postal študent Univerze v Ljubljani.

»Sam študij in pisanje doktorata sta bila pri vsem še najlažji del in brez pomoči slovenskih prijateljev bi bili ti začetki še mnogo težji,« pravi. Svoje doktorsko delo je napisal v angleščini, ker pa je želel vire raziskovati v izvirnem jeziku, se je že takoj začel učiti slovenščine, ki mu pogovorno odlično gre. Plečnika in njegovih del se je lotil s kritično distanco tujca, saj meni, da smo Slovenci, ki smo tega arhitekta že okronali za velikana, težko objektivno kritični. Zanimalo ga je, zakaj se je odločil vrniti iz tujine nazaj v rodno Ljubljano, čeprav takrat pri nas časi za umetnike niso bili rožnati. Vse to je raziskal v doktoratu, ki je izšel tudi v knjigi, na katero je zelo ponosen.

In njegove ugotovitve? »Vselej trdim, da je Jože Plečnik po mojem mnenju daleč največji slovenski umetnik na kateremkoli področju in to lahko trdim zato, ker slovensko kulturo in umetnost poznam bolje od večine Slovencev. Preprosto me zanima, rad berem, spremljam in sprašujem in dobro poznavanje mi priznavajo tudi številni slovenski kulturniki,« še pravi Noah, ki je z največjim veseljem tudi samooklicani promotor Slovenije. Članke, v katerih z zanosom opisuje Slovenijo, objavlja v največjih tujih medijih, kot so New York Times, Guardian, Washington Post …

V Sloveniji bo ostal, pravi, pravzaprav v Kamniku, kjer v hiši v središču mesta živi z ženo in dvema hčerkama in hkrati lahko občuduje Plečnikova dela, ki jih je ta arhitekt ustvaril tudi v Kamniku. »V Slovenijo sem povsem zaljubljen, tudi v vašo kulturo, in vidim ogromno lepih stvari, ki jih vi ne opazite. Tu bom ostal za vedno,« sklene.