Nori omikronski pritisk

Več kot 17 tisoč covidnih okužb v enem dnevu v tem tednu je štirikrat toliko kot v vrhu pri različici delta. V bolnišnicah se število covidnih bolnikov povečuje na navadnih oddelkih, zato nekatere bolnišnice, tudi gorenjske, že omejujejo nenujne programe. Edina svetla točka trenutne situacije je, da je hospitaliziranih covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih manj.

Kranj, Jesenice – »Kljub temu da slišimo želje in pobude po sproščanju ukrepov, je to tveganje trenutno še vedno preveliko in bo tako, dokler se krivulje dnevno pozitivnih, obolelih in hospitalizacij ne obrnejo navzdol,« je v prvih dneh tega tedna sporočil minister za zdravje Janez Poklukar. Epidemija še vedno narašča, saj smo že imeli več kot 17 tisoč okužb v enem dnevu, kar je štirikrat toliko kot v vrhu pri različici delta in »kar 33 odstotkov več pacientov smo hospitalizirali samo v tem tednu v primerjavi s prejšnjim«. Glede hospitalizacij na oddelkih intenzivne terapije pa je pojasnil, da ta trenutek še odpuščajo paciente, okužene z različico delta, in da je zato prekmalu za napovedi, kaj bo intenzivnim enotam prinesla različica omikron.

Včeraj je bilo na navadnih oddelkih hospitaliziranih 708 covidnih bolnikov. Od tega se jih je na oddelkih intenzivne terapije zdravilo 124, kar je 39 manj kot ob začetku novega leta, je na včerajšnji novinarski konferenci ponazoril koordinator za covidne bolniške postelje Robert Carotta, dr. med. To pa je tudi edina pozitivna zgodba trenutne situacije.

»Bolniška odsotnost zaposlenih je v bolnišnicah največji problem,« je še poudaril Carotta in dodal, da imajo enake težave na primarnem nivoju zdravstva, v mikrobioloških laboratorijih, v vseh segmentih družbe, kjer se ubadajo s tem, kako vzpostavljati normalno delovanje ob takem deficitu.

Omikron je drugačen od prejšnjih različic, pri veliko ljudeh okužba poteka asimptomatsko, ampak številke so zelo visoke, okužba pa predvsem pri kroničnih in imunsko kompromitiranih bolnikih še vedno povzroča težji potek bolezni.

Predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc je dejala, da že obravnavajo tudi covidne pljučnice z novo različico virusa, večinoma gre za starejše bolnike, ki niso cepljeni ali pa so cepljeni samo z dvema odmerkoma.

Vdori na »bele« oddelke

Koordinator bolniških postelj je opozoril na skokovit porast vdora virusa v t. i. čiste, bele oddelke bolnišnic, ko bolniki prihajajo zaradi drugih bolezenskih stanj, vendar so lahko na sprejem v bolnišnico prišli okuženi tudi s covidom-19 (npr. asimptomatski potek) in jih s testiranjem niso zaznali ali pa so se okužili od zaposlenih. »En okuženi pomeni celotni okužen oddelek v nekaj dneh.« Stanje je resno, je poudaril. »Predhodni valovi so bili preizkušnja za zdravstveni sistem. Tokrat je situacija bistveno širša. Omikron je pokazal, da je epidemija družbeni problem, in še bolj kot prej bi morali stopiti skupaj in čim hitreje omiliti nori omikronski pritisk. Prisiljeni smo spremeniti protokole bolnišnične obravnave, samoizolacije, karanten, shemo testiranja …« Ta teden je začel veljati spremenjeni protokol testiranja, po katerem je PCR-test dostopen le ljudem s tveganim potekom bolezni in tistim, ki so pozitivni na hitrem testiranju ali samotestiranju.

Omejili nenujne programe

Sredi tedna je bilo na Kliniki Golnik 35 zaposlenih na bolniški odsotnosti zaradi covida in zato so za določen čas omejili nenujne programe. Karanten ni, ker zaposleni, ki so bili v visoko tveganem stiku, hodijo na delo in se vsak dan samotestirajo.

Tudi v jeseniški bolnišnici se pozna dodatno pomanjkanje kadra iz naslova karanten, pomemben delež predstavljajo tudi zaposleni, odsotni zaradi varstva otrok, ki so zaradi stika napoteni v karanteno. »To pomeni še dodatno kadrovsko stisko posebno na področju zdravstvene nege, kjer smo imeli že pred covidnim obdobjem pomemben manko zaposlenih. Iz omenjenega razloga je potrebnega veliko prilagajanja pri razporejanju zaposlenih in pri določanju obsega dela. Predvsem gre za prilagajanje pri izvajanju nenujnih storitev,« so pojasnili.

Obravnavajo vse nosečnice in porodnice

Tudi v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj se pri zaposlenih spopadajo z obolevanjem zaradi covida-19, vendar se še lahko prilagodijo razmeram, da delo poteka čim bolj nemoteno in da čim manj odpovedujejo obravnave pacientk. »Na področju porodništva obravnavamo vse nosečnice in porodnice v skladu z njihovimi potrebami, tudi na covid pozitivne nosečnice in porodnice,« je povedala Špela Požun, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege v BPG Kranj. Vse pacientke, ki so sprejete v bolnišnico, predhodno testirajo s hitrimi testi ne glede na to, ali so cepljenje oziroma prebolele. »S tem imamo manj možnosti vdora covida-19 na bolniške oddelke.«

BGP Kranj sicer testiranje za prebivalce izvaja v zabojniku pred bolnišnico vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. »Dnevno opravimo med 250 do 300 hitrih testov in testov PCR in za zdaj nimamo težav s pomanjkanjem testov,« je povedala Požunova.

Nadzor v šolah je dober

Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager je na novinarski konferenci pred nekaj dnevi povedala, da se je v šolah močno povečalo število potrjenih primerov okužb, prepričana pa je, da je sistem spremljanja in nadzora v šolah izjemno dobro uveljavljen. Najhitreje sicer narašča število primerov v starostni skupini med 14. in 19. letom. Porast okužb je tudi med zaposlenimi v šolstvu.