Prvi kolesarji, ki jih zjutraj srečujem v parku Chupal

Gibajmo se!

Vreme v Coimbri je neverjetno. V tem tednu se bodo temperature vrtele okoli dvajset stopinj, skupaj z njimi pa se bo v miren valček zasukalo tudi sonce in izmaknilo priložnost za deževen ples še tako vztrajnim oblakom. Vsako jutro se po zajtrku odpravim v park, kjer me čaka moja »študijska« klop, da na svežem zraku polnim pljuča in možgane. Naporno enolični dnevi so stalnica izpitnega obdobja, ki mu bo prihodnji teden le odbila zadnja ura. Nejc pravi, da bo pogrešal tople dni in brezskrbnost, meni pa se vsak dan bolj kolca po sprehodih v naravi, po sankanju, smučanju in vedno hladnih jutrih, ko v najlepših zimskih dneh sonce že zjutraj obsije bel Storžič.

Danes pišem prispevek v majhnem parku visoko nad reko Mondego in čakam, da se oranžna zahajajoča krogla dotakne temnega horizonta nekje pri Figueiri. Mir in tišino zmotijo le občasni tekači in sprehajalci, ki so se ob koncu tedna končno rešili hladnih pisarn in poznih popoldanskih delavnikov, oblekli kratke rokave in se čez dan izmenično nastavljali soncu. Zjutraj mimo mene drvijo otroci na poganjalčkih, zagrizeni kolesarji in jutranji tekači – stari in mladi, ki tako kot jaz ne morejo spati. Okoli enajstih se na dopoldanski kavici in sladoledu zbirajo gospe in zaljubljeni pari, popoldan se na košarkarsko igrišče zapodijo mladci, da odbijanje žoge preglasi teniške udarce starejših gospodov, ki v park pridejo tik pred zadnjimi večernimi rekreativci in odidejo pozno za tem, ko jaz že čepim za večernim filmom. Tako ugotovim, da so Portugalci podobni nam – sončne konce tedna venomer in brez izjeme preživljajo na prostem, v pogonu ali pa v udobnem sedalu kavarne v parku, z lici obrnjenimi proti toplemu soncu.

Z Nejcem se poistovetiva s tistimi prvimi, ko nabirava deseti kilometer na najini ustaljeni tekaški »progi« ali si briševa pot v zunanjem športnem parku, kamor nekajkrat na teden prideva zbudit zasedele mišice. Trudim se, da domače navade vnašam v novo rutino, in tako si popoldneve, ko se končno odtrgam od študijskega balasta, zapolnim s športom, ki sem ga tako zelo vajena od doma. Kljub novemu okolju, novi rutini in pomanjkanju časa, ki je že (pre)velikokrat slišan izgovor, je prav, da tako stari kot tudi mladi (pa naj bomo doma ali v tujini) posežemo po športu. Rdeča lica in hitrejši korak so bili že več kot prevečkrat dokazani za koristne – izboljšajo počutje, tako fizično kot psihično, krepijo imunost, študentom pa pomagajo učinkoviteje pridobivati znanje v napornem izpitnem obdobju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 22. junij 2007 / 07:00

V nedeljo osrednja državna proslava

Ljubljana - V nedeljo, 24. junija, na predvečer državnega praznika, bo na Trgu republike v Ljubljani potekala osrednja državna proslava ob dnevu državnosti. Slavnostni govornik bo predsedn...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...