Pripravljeni podpreti razvoj

Bančni sektor je v odlični kondiciji in je pripravljen podpreti nadaljnji razvoj. Obenem so kritični do omejevanja kreditne sposobnosti prebivalstva in Banko Slovenije pozivajo k čimprejšnji odpravi makrobonitetnega ukrepa.

Ljubljana – Bančni sektor je odigral eno ključnih vlog pri obvladovanju razmer v času epidemije, so se strinjali prisotni na nedavni novinarski konferenci Združenja bank Slovenije (ZBS), ki je potekala na temo aktualnih razmer v bančništvu in gospodarstvu.

Uvodoma je direktorica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo osvetlila razmere v bančnem sektorju po skoraj dveh letih epidemije in ob iztekajočih se ukrepih, namenjeni okrevanju gospodarstva in pomoči prebivalstvu. Krepil se je pritisk po konsolidaciji bančnega sektorja, ki smo mu priča že zadnjih nekaj let in ga bomo spremljali tudi v prihodnje. Kot pa je dejal tudi prvi mož Gorenjske banke in član nadzornega sveta ZBS Mario Henjak, je pomembno razumeti tudi prednosti konsolidacije, ki tudi znižuje stroške, da lahko banke investirajo v produkte, procese in tehnologije, ki vodijo do boljše uporabniške izkušnje in večjega zadovoljstva komitentov.

Nadaljevalo se je tudi obdobje nizkih obrestnih mer, kar po besedah Stanislave Zadravec Caprirolo lahko pričakujemo tudi v prihodnje. V letu 2020 pa tudi v lanskem letu se je nadaljevala rast bančnih depozitov, kar je še utrjevalo položaj presežne likvidnosti v bančnem sistemu, še naprej raste tudi razkorak med depoziti in krediti.

Že v samem začetku epidemije je bančni sektor zagotovil okoli pol milijarde likvidnostne podpore gospodarstvu ter dodatnih 400 milijonov evrov bilateralnih odlogov, tudi v tem času pa podpira tisti del gospodarstva, ki takšne ukrepe še potrebuje, je pojasnila direktorica združenja. Tudi v obdobju gospodarskega okrevanja ima namreč bančni sektor izjemno pomembno vlogo, saj bodo morale, ne glede na visoke podpore EU in države, približno tretjino sredstev v ukrepe investirati prav banke. Kot je poudarila Stanislava Zadravec Caprirolo, je slovenski bančni sektor na to dobro pripravljen, izjemno pomembno pa bi bilo omogočiti tudi ustrezne pogoje, da bi banke lahko v večji meri podprle tudi zadolževanje prebivalstva, kar bi spodbudilo potrošnjo in posledično ugodno vplivalo na slovensko gospodarstvo. Kot je znano, ga namreč od konca 2019 omejuje makrobonitetni ukrep Banke Slovenije, ki prebivalcem z nižjimi dohodki onemogoča najem kreditov.

Ukrep ponižujoč za tisoče Slovencev

Do tega je zelo kritičen predsednik ZBS in predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. »Sedanji režim omejevanja kreditne sposobnosti prebivalstva je unikaten, nesprejemljiv, žaljiv in ponižujoč za več sto tisoč prebivalcev. Absurdno je, da bo z dvigom minimalne plače kreditna sposobnost prebivalstva še nižja oziroma bo še več kreditno nesposobnih prebivalcev,« je dejal Brodnjak, ki je ob tem dodal, da je bankam s tem v veliki meri onemogočena njihova osnovna dejavnost, na drugi strani pa se ljudje neregulirano zadolžujejo pri družbah brez izkušenj in po bistveno višjih obrestnih merah. Ob tem so bančniki poudarili še, da je tako slovensko gospodarstvo kot prebivalstvo med najmanj zadolženimi v EU, tako da so tudi tveganja ob zadolževanju med najnižjimi v Evropi.

Bančniki so komentirali tudi aktualne razmere, kjer tako na domačih kot tudi tujih trgih spremljamo rast cen energentov ter posledično krepitev inflacije. Ali je ta prehodne narave ali pa bo dolgotrajnejša, je »vprašanje za milijon dolarjev«, je bilo slišati med prisotnimi. Kot ugotavlja Stefan Vavti, predsednik Banke Sparkasse in član nadzornega sveta ZDB, predvsem iz Amerike prihajajo vesti, da bi inflacija utegnila biti dolgotrajnejše narave.

Banke v odlični kondiciji

Bančniki so odločno poudarili tudi pripravljenost pomoči slovenskemu gospodarstvu. »Banke smo v odlični kondiciji in tudi maksimalno motivirane, da postanemo sotvorec skupne zgodbe o uspehu. A pozivamo k dialogu, da bomo to vlogo lahko tudi uspešno odigrali,« je delaj Brodnjak.

Tudi Mario Henjak je poudaril pomen bančnega sistema pri krepitvi gospodarstva ter pripravljenost bank pomagati pri investicijah v razvoj in širitev podjetij, s čimer prispevajo k večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. »Banke lahko sodelujemo pri transformaciji družbe v smeri razvoja – in to je naša vloga in poslanstvo. Ponosno lahko trdimo, da banke resnično financiramo prihodnost,« je dejal Henjak.