Skoraj za polovico več prijav lažnih spletnih kreditov

Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT opozarja, da je finančno oškodovanje zaradi lažnega kredita lahko šele začetek spletnih prevar.

Kranj – Ob vse strožjih bančnih pogojih številni posojila iščejo na spletu, kar s pridom izkoriščajo goljufi, opozarjajo v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT, kjer so lani obravnavali kar 137 prijav v zvezi z lažnimi spletnimi krediti. To predstavlja 45-odstotni porast v primerjavi z letom poprej, poudarjajo. »Finančno oškodovanje, ki ga žrtve utrpijo v spletnih prevarah, ne pomeni vedno konca zgodbe – včasih je to šele začetek,« še dodajajo v SI-CERT. Pri nekaterih spletnih prevarah, kot so na primer prevare z lažnimi spletnimi krediti, goljufi od žrtev zahtevajo sken ali fotografijo osebnega dokumenta, ki ga lahko nato zlorabijo v številne namene. Na SI-CERT ugotavljajo, da je takšnih prevar vse več, in opozarjajo, da so posledice lahko zelo resne.

Pandemija novega koronavirusa je mnoge pahnila v težko finančno situacijo, ki jo nekateri želijo rešiti tudi s pomočjo kredita. Ob vse strožjih bančnih pogojih številni posojila iščejo na spletu, kar pa s pridom izkoriščajo goljufi, ki obljubljajo ugodne kredite z nizko obrestno mero in brez zavarovanj, s čimer marsikoga prepričajo v sodelovanje. SI-CERT opozarja, da so v letu 2021 obravnavali kar 137 prijav v zvezi z lažnimi spletnimi krediti, kar predstavlja 45-odstotni porast v primerjavi z letom poprej. Oškodovanja se običajno gibajo od nekaj sto pa tudi do več tisoč evrov, pri čemer je najvišje posamično oškodovanje v preteklem letu znašalo več kot 20 tisoč evrov.

Zavajajoči oglasi in lažne spletne strani

Goljufi svoje »storitve« oglašujejo na spletnih oglasnikih, v komentarjih na različnih spletnih straneh in forumih, včasih pa ponudbe pošiljajo celo po elektronski pošti. Pogosto nas o svoji legitimnosti poskušajo prepričati tudi z lažnimi spletnimi in Facebook stranmi izmišljenih ali legitimnih bank, pri čemer zlorabijo vizualno podobo domačih in tujih finančnih ustanov. Če uporabnik vzpostavi stik, goljufi za pripravo dokumentacije zahtevajo kopijo osebnega dokumenta in plačilo raznih stroškov, ki pa se nikoli ne končajo. Da bi žrtev prepričali o legitimnosti svoje ponudbe, pogosto posredujejo tudi fotografijo osebnega dokumenta, ki pa ne pripada bančnemu uradniku, temveč eni izmed njihovih prejšnjih žrtev. V nekaterih primerih posredujejo tudi uporabniške podatke za prijavo v njihovo »spletno banko«, kjer da vas denar že čaka na računu, a da morate prej še plačati stroške. »Seveda gre tukaj le za prirejeno spletno stran, s katero želijo žrtev prepričati v nadaljnja plačila,« opozarja SI-CERT.

Ko žrtve odkrijejo spletno prevaro in prekinejo komunikacijo, pogosto menijo, da je s tem prevare konec. Vendar je finančno oškodovanje lahko šele začetek težav, opozarjajo v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost. »Fotografijo osebnega dokumenta, ki ga žrtev posreduje, lahko goljufi zlorabijo pri drugih prevarah! Posamezniku lahko ukradejo identiteto, se predstavljajo v njihovem imenu in ponujajo kredite, oddajajo stanovanja …« pojasnjujejo. Na SI-CERT so tako predlani obravnavali večje število prijav, kjer so goljufi na spletu oddajali stanovanja v Ljubljani, pri tem pa zlorabili osebne dokumente, ki so jih pridobili v preteklih prevarah. Kot poudarjajo, se v takšnih primerih ustvari nek tokokrog prevar, fotografija osebnega dokumenta pa ni zagotovilo, da je oseba to, za kar se izdaja.