Bogovi, miti in njihovi simboli
V galeriji U Jaksy v mestu Miechow na Poljskem se ta čas na skupni razstavi predstavljata Lojze Kalinšek in Irena Gayatri Horvat.
Slikar in likovni pedagog Lojze Kalinšek s Spodnjega Brnika velja za zelo ustvarjalnega avtorja, veliko razstavlja tako samostojno kot na skupinskih razstavah, pogosto pa se udeležuje tudi likovnih kolonij tako v Sloveniji kot v tujini, v zadnjih letih tudi skupaj s slikarko Ireno Gayatri Horvat, ki se je na Gorenjsko priselila iz Zagreba. Lani poleti sta gostovala na koloniji v poljskem mestu Miechow, ki leži kakih štirideset kilometrov severno od Krakova. »Gostitelji so nama ponudili dvomesečni razstavni termin v ugledni galeriji U Jaksy. Seveda sva sprejela ponujeno priložnost in pripravila likovna dela za razstavo z naslovom Bogovi, miti in njihovi simboli,« je povedal Lojze Kalinšek.
Miti in legende skozi stoletja spremljajo razvoj človeških civilizacij. Odnos med človekom in njegovimi bogovi je v zgodovini in tudi danes pogosto tematski. S slikami in instalacijami ga tokrat na polju umetnosti tematizirata tudi Irena Gayatri Horvat in Lojze Kalinšek.
Kalinšek raziskuje antični svet, zato njegove Venere, Evrope, Penelope skozi mitsko optiko predstavljajo alegorije in s tem na neki način tudi refleksije, povezane z današnjim časom. Mitsko Mater Zemljo na primer predstavlja v podobi majhnih reliefnih replik Willendorfske Venere. Heleno, ki jo grška skupnost spoštuje kot najlepšo, Kalinšek postavlja v središče trojanskih vojn: Kaj sem storila ... Penelopa, poosebljenje zvestobe in odločenosti – skrite ženske moči, je prikazana obkrožena s snubci. Evropa in bik prikazujeta nastanek zahodne civilizacije, rast in njen zaton.
Kot dodaja Irena Gayatri Horvat sama postavitev razstave obiskovalca premišljeno vodi od sobe, prekrite z vrlinami in pregrehami, skozi mite antične zgodovine do kompozicije oltarja v središču na glavni steni galerije. »Mitski čuvaji in starodavne boginje nas vračajo na krščansko tematiko. Lojze nas spomni na Veronikino ruto in odtis Kristusovega telesa na Torinskem prtu. »Jaz se v svojih instalacijah dotikam simbolike križa in križanega, ki daje svoje srce kot upanje za nov svet. S kolažiranjem grafik oblikujem Adama in Evo, zemeljski prah in dih življenja. Oba, prikazana kot drevesa z globokimi koreninami človeštva, ohranjata skrivnost stvarstva,« k razstavi dodaja umetnica, ki ob tem poudarja tudi šamane in njihove obredne plese.
Umetnika, globoko usmerjena v globine bistva, občinstvo napeljujeta k razmišljanju o sebi in svojem odnosu do božanskega sveta, ki nas kot eter obdaja skozi stoletja.