Vincenc Kern in družinska tragedija

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (338)

V preteklosti so se tudi v deželi Kranjski srečavali z različnimi hudimi boleznimi. Največje gorje so povzročile črne koze. Pri njih je odigral pomembno vlogo zdravnik kirurg Vincenc Kern, ki se je rodil 20. januarja 1760 v Gradcu. Za razvoj slovenske medicine je pomemben predvsem zaradi uspešnega sistematičnega cepljenja v času epidemije črnih koz v letih 1798–1801. Njegov spis Nauk od koze stavljenja je leta 1799 poslovenil Valentin Vodnik. Bil je znanstvenik, ki je zahteval na Kranjskem redno cepljenje. Kot tragični dogodek iz njegovega življenja je ostalo zapisano, da sta za črnimi kozami umrli tudi njegova žena in hčerka, ker ni pravočasno dobil cepiva.

Vincenc Kern se je rodil kot sin priseljenega privatnega uradnika, baje iz ljubljanske rodbine Kern (trditev dunajskega kirurga Albrechta). Po končani gimnaziji v Gradcu je vstopil kot vajenec v neko ranocelniško oficino (nekdaj obrtna delavnica). Študiral je zunaj Gradca, služil kot pomočnik-ranar v Salzburgu, Trstu in Benetkah ter se preživljal s tem, da je spremljal bolne aristokrate na potovanjih in v zdraviliščih. Nato je med letoma 1784 in 1789 na Dunaju študiral medicino in opravil praktični preizkus iz kirurgije. Po dveletnem službovanju na dunajski gluhonemnici je bil leta 1797 imenovan za profesorja kirurgije in porodništva na ljubljanskem liceju, kjer je delal osem let.

V Ljubljani je uveljavil cepljenje proti osepnicam (črnim kozam) in je kljub odporu prebivalstva dosegel popoln uspeh. Leta 1799 je na Dunaju doktoriral iz medicine in leta 1803 napravil študijsko potovanje v Benetke, kjer se je seznanil z operativno tehniko za odstranitev kamnov v sečnem mehurju. Leta 1805 je bil imenovan za profesorja praktične kirurgije na dunajski univerzi in postal istočasno osebni kirurg cesarja Franca I. Z ustanovitvijo knjižnic na klinikah in operacijskega instituta je postal za dunajsko šolo pomemben reformator, v kirurgiji pa si prislužil trajen pomen z reformo ravnanja z rano, predvsem pa s svojimi urološkimi deli. Spisal je več strokovnih knjig in člankov.

Bil je predhodnik antisepse. Uvedel je lastno metodo odprtega zdravljenja ran. Nasprotoval je obveznemu povezovanju in mazanju ran in z vodo skrbel za njihovo čistost. Utemeljil je znanstveno urologijo in bil član mnogih evropskih akademij.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

Dne 17. januarja 1263 je umrla grofica, plemkinja, vojvodinja Neža (Agnes) Andeško-Meranska. Rodila se je leta 1215. Številne listine pričajo o tem, da je bila vse od leta 1229 do svoje smrti leta 1263 gospodarica Kranjske (domina Carniolae). Rodbina grofov Andeških je bila ena najpomembnejših srednjeveških dinastij na Slovenskem. Njihovo glavno upravno in sodno središče je bil Kamnik. S Kranjsko so bili povezani dobrih sto let.

V Kranju se je 17. 1. 1786 rodil živinozdravnik Anton Hayne. Slavni nemški pesnik Heinrich Heine je imel v Kranju dva bratranca, in sicer brata Antona in Emanuela Hayneja. Uveljavila sta se kot izvrstna ranocelnika in veterinarja. Njun oče Anton je bil brat očeta pesnika Heinricha Heineja. Njihovi potomci še vedno živijo v Kranju.

Na Gašteju pri Kranju se je 18. 1. 1875 rodil arheolog, etnograf, čebelar, duhovnik, redovnik benediktinec Valter (pri krstu Franc) Schmid (Šmid). Leta 1909 je zaradi poroke prestopil v evangeličansko vero in bil odpuščen iz službe.

V Vrbi pri Žirovnici se je 22. 1. 1811 rodil cerkveni dostojanstvenik Janez Zlatoust Pogačar. Leta 1875 je postal ljubljanski škof.