Izginula vas Javornik

Prvotni Javornik (Jauerburg) je bil zelo stara vas, ki je imela od 17. stoletja naprej tudi svojo graščino, v njej pa so živeli pomembni prebivalci z rodbino Zois na čelu. Domačin Rok Humerca je podrobno proučil zgodovino vasi in našel številne pisne vire ter fotografije, ki govorijo o imenitni preteklosti Javornika.

Lani so na Slovenskem Javorniku porušili kamniti obokani podhod, ki so ga domačini desetletja uporabljali za dostop do železniške postaje, otroci za pot v šolo, v preteklosti pa je povezoval jedro starega Javornika z njivami na južni strani naselja. Sto petdeset let stari podhod je »padel« ob gradnji nove ceste, ki jo gradi podjetje SIJ Acroni Jesenice v sodelovanju z Občino Jesenice za povezavo do industrijskih obratov. Skupina domačinov je že takrat neuspešno želela podhod ohraniti vsaj za namene pešpoti in kolesarske poti. Med njimi je bil tudi domačin Rok Humerca, po izobrazbi univerzitetni diplomirani arheolog. Kot je dejal, je bil podhod iz časa gradnje kraljevo-cesarske Rudolfove železnice eden zadnjih starih objektov nekdanjega območja Javornik, predstavljal je tehniško dediščino, obenem pa je bil tudi eden zadnjih pomnikov na izginulo vas Javornik. Malokdo namreč ve, da je bil prvotni Javornik (Jauerburg) zelo stara vas, ki je imel tudi svojo graščino, ki jo je rodbina Posarelli (kasneje gospodje pl. Javorniški) zgradila leta 1633. Kasneje so jo kupili Zoisi, med njimi je bil tudi slavni mineralog, razsvetljenec in mecen Žiga Zois. Takrat je Javornik postal zbirališče domačih in tujih intelektualcev, javorniška graščina pa je tudi skrivnostni kraj dogajanja Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ki jo je Žiga Zois dal napisati A. T. Linhartu za namene poroke hčere enega izmed svojih zvestih rudarjev na Belščici, navaja Humerca. Velik del svojega življenja je v graščini preživel tudi Žigov brat, botanik Karel Zois, ki je po karavanških planinah raziskoval in preučeval botaniko. Zaradi slabega gospodarjenja družine Zois s posestvom in železarskimi obrati so upniki ustanovili Kranjsko industrijsko družbo in graščina ter vas druga lastnina Zoisovih je prešla pod njeno lastništvo. Takoj po drugi svetovni vojni so Kranjsko industrijsko družbo preimenovali v Železarno Jesenice. »To pa je bil tudi začetek konca pestre zgodovine vasi Javornik, njegovih prebivalcev in njegove materialne dediščine ter posledično kolektivnega spomina na vas,« z grenkobo ugotavlja Humerca. Železarna Jesenice je namreč od leta 1955 postopno skoraj v celoti porušila prvotno vaško jedro Javornika. Razen domačije pri Kosmač so odstranili vse domačije, odstranjeno je bilo vaško jedro, porušeno območje pa je bilo zasuto z visokim nasipom, na katerem so zgradili železarske obrate. Leta 1959 je Železarna Jesenice porušila še javorniško graščino in več kot petnajst pripadajočih poslopij. Še zadnji prvotni arhitekturni pomnik nekdanjega Javornika pa je padel leta 2004, ko je SIJ Acroni za namene makadamskega parkirišča podrl kmečki dvorec pri Kosmaču.

A nekaj materialnih dokazov o tem, da je bila na tem območju vas, se je vendarle našlo. Ob nedavnih gradbenih delih so namreč delavci naleteli na zanimive najdbe, med drugim so našli marmornat podstavek, dele portalov in pečnic ter žlindro steklastega videza, ki naj bi izhajala iz svetovno znanega Zoisovega plavža na Javorniku. Med izkopom jarka pa so zadeli tudi dele zidovja Jakobove domačije in kamniti temelj nekdanjega gospodarskega poslopja Kosmačeve domačije. Vse to, skupaj z ohranjenimi fotografijami in dokumenti, priča o tem, da je bila na tem območju nekoč imenitna vas na Gorenjskem, imenovana Javornik, ki jo je opisal že Valvazor.