Fotoklasika

Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju deluje že več kot pol stoletja. Jubilej zaznamuje obsežna razstava v Mestni hiši v Kranju, kjer je na ogled izbor 82 fotografij 54 avtorjev iz zbirke, ki sicer velja za najstarejšo javno fotografsko zbirko v Sloveniji.

Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju je slovenska posebnost in je v Kranju iz več razlogov. Mesto ima bogato fotografsko tradicijo, ki sega od fotografskih pionirjev v 19. stoletju, Janeza Puharja in Christiana Paierja, do prvega fotografskega kluba z oznako slovenski v svojem imenu, ustanovljenega leta 1910. V Kranju uspešno in zelo aktivno deluje Fotografsko društvo Janez Puhar, katerega član je bil tudi pobudnik ustanovitve Kabineta biolog, strokovni pisec, urednik, mentor in prevajalec Marko Aljančič.

Ustanovni člani, ki so se udeležili prve seje Kabineta konec leta 1970, so bili poleg Aljančiča še fotografi Stojan Kerbler, Tone Marčan, Janez Marenčič, Marjan Smerke in Alojzij Žibert ter umetnostni zgodovinar in direktor Gorenjskega muzeja dr. Cene Avguštin. Kabinet je nastal z željo, da bi bila na enem mestu shranjena najboljša dela slovenske fotografije – in del teh bo do konca februarja na ogled v Mestni hiši.

»Na ogled je 82 fotografij 54 avtorjev, ki sem jih izbral med 1685 fotografijami, ki so danes vpisane v inventarno knjigo Kabineta slovenske fotografije,« pojasni avtor razstave in skrbnik zbirke ddr. Damir Globočnik. »Gre za fotografije, ki so jih avtorji izdelali v razstavnih formatih, to je v velikosti okrog 30 krat 40 centimetrov. Pri izboru sem želel opozoriti na način nastanka Kabineta in nekatere njegove značilnosti, kar pomeni, da so ustanovni člani predstavljeni z dvema ali tremi fotografijami, prav tako tudi častni člani Kabineta oziroma fotografi, ki so v zbirki Kabineta zastopani z obsežnimi sklopi fotografskega opusa, ki so jih podarili Kabinetu.«

Med starejšimi fotografi v zbirki izstopajo Janko Branc, Janko Skerlep, ki je Kabinetu predal tudi obsežen arhiv svojih negativov in barvnih diapozitivov, in Fran Krašovec. Vsi trije so bili člani Fotokluba Ljubljana, ki se mu je v tridesetih letih dvajsetega stoletja pridružil tudi mladi kranjski fotograf Janez Marenčič. »Izbor na tej razstavi se zaključi s fotografi, ki so aktivno delovali v sedemdesetih in osemdesetih letih, med njimi so vsi pomembni predstavniki Mariborskega kroga in Foto grupe ŠOLT. Odločitev, da se razstavni izbor zaključi s fotografijami iz osemdesetih let dvajsetega stoletja, pogojujejo razstavne zmožnosti Mestne hiše,« še dodaja Globočnik.

Fotografije so v zbirko Kabineta začele prihajati že s prvo razstavo marca 1971, ko je bila v pritličju Prešernove hiše retrospektiva del Janeza Marenčiča. Ta je okrog štirideset razstavljenih fotografij poklonil Kabinetu, kar je bil začetek oblikovanja zbirke. »Zelo hitro se je izkazalo, zlasti po zaslugi retrospektivnih in tematskih razstav v sedemdesetih letih, da je Kabinet prerasel okvir fotografske zbirke. Fotografskih razstav namreč do tedaj skorajda ni bilo in Kabinet je bil med prvimi, ki jih je prirejal načrtno in kontinuirano. Dobršen del slovenskih fotografov, zlasti tistih, ki delujejo v fotografskih društvih, je v njem videl svojo ustanovo, zato je večina fotografij v Kabinet prišla kot darilo oziroma donacija. Poleg omenjenih Janka Skerlepa in Janeza Marenčiča so tu še obsežne donacije Josipa Kunaverja, Janka Andreja Jelnikarja, Stojana Kerblerja, Staneta Klemenca, Toneta Marčana, Marjana Smerketa … V zbirki Kabineta pa je tudi dokumentacija o delovanju slovenskih fotografov, fotografska literatura, revije in razstavni katalogi,« pomen Kabineta poudarja Damir Globočnik in dodaja, da gre za dragoceno fotografsko gradivo o zgodovini slovenske fotografije, ki je najmanj primerljivo s tistim, ki ga hranita Moderna galerija in Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ki sta se fotografiji začela načrtno posvečati šele okrog leta 1990.

Do zaključka razstave naj bi bil natisnjen obširen katalog, ki bo vseboval širši izbor okrog 150 fotografij iz zbirke Kabineta slovenske fotografije. Kot še doda sogovornik, bodo v njem predstavljeni tudi obsežnejši sklopi zbirke in veliko podatkov o dosedanjem delovanju Kabineta. Objavljen bo tudi seznam vseh 1685 fotografij, tako da se bo videlo, za kako pomembno zbirko pravzaprav gre.