Spihan vršni greben

Gaipahöhe (2192 m n. m.) – Dvatisočak v Nockbergih, v Avstriji. Lahko dostopen dvatisočak, ki nudi užitke tako turnim smučarjem kot tistim s krpljami. Spihan razglednik.

Zakaj se tako rada vračam v Nockberge, v Avstrijo? Ker nikoli in nikjer ni nobene gneče. Ko lahko dobršen del poti prehodiš sam, ker so ti, sicer travnati, dvatisočaki zelo prijazni in nezahtevni. No, treba je pravilno izbrati cilj in še prej preveriti, kakšne so lavinske razmere. Naj ob tem še enkrat omenim, da je uporaba lavinskega trojčka v Avstriji ne le priporočljiva, temveč obvezna.

Skozi predor Karavanke se zapeljemo v Avstrijo in se vozimo v smeri Salzburga. Avtocesto zapustimo na izvozu Gmünd, kjer sledimo cesti proti Innerkremsu. Peljemo do koče Dr. Josef Mehrl Hütte v kraju Schönfeld, kjer je naše izhodišče. Zadaj za kočo nas smerokaz usmeri strmo v klanec. Pot vzpona praktično poteka po markirani poti, saj se ves čas drži grebena. Vemo, da zimski vzponi v gorah lahko potekajo precej drugače kot poletni, ker se izbirajo varne linije. Pot, ki poteka skoraj po kolovozu, nas po travnikih pripelje do smučarske proge. Ob njenem robu se povzpnemo do zgornje postaje vlečnice, nad njo pa ponovno stopimo na greben, po katerem se povzpnemo do prvega dvatisočaka. Naš prvi vrh je Mattehanshöhe, 2086 m n. m. Do sem smo potrebovali približno eno uro. Že s tukaj se nam odpre lep pogled, predvsem pa pogled na pot, ki je še pred nami. Po grebenu sledimo naprej. Najbolje, da kar ob ograji, je najbolj enostavno. Ko prestopiva ograjo, smo kmalu na prostranih pobočjih, ki so bila pretekli teden videti z bolj skromno snežno odejo, a videz je bil varljiv. Presej snega je bilo spihanega in napihanega. Po prostranstvih nadaljujemo mimo zgornje postaje še ene žičnice, ki pa očitno ne deluje. To je drugi dvatisočak v nizu, Zechner Höhe, 2188 m n. m. Po grebenu se malce spustimo, nato pa nam ogromni možici, še skoraj skulpture, kažejo pot naprej. Orientacija tudi brez njih ne bi bila problem, saj preprosto sledimo grebenu. Druga zgodba bi bila, če bi bila megla.

V vrha Zechner Höhe sledimo grebenu. Pot se vmes celo malce spusti, pa spet preči, potem pa se začne zadnji vzpon do vrha tretjega dvatisočaka, Gaipahöhe, 2192 m n. m. Na vrhu je križ, s serijo budističnih zastavic, ki v vesolje pošiljajo pozitivno mantro. Razgled nas nagradi. Proti jugu vidimo Königstuhl, Seenock, Grünleitennock, Peitlernock in Bärenaunock, Ochsenriegel, Schilchernock, Klölingnock, v daljavi se vidijo Visoke ture, Nizke ture itd. Pred tednom dni je bil vršni greben močno spihan, a krplje so celo pot ostale na nogah.

Zaradi jeklenega konjička, ki nas zvesto čaka, sestopimo po poti vzpona. A vseeno predlagam, da vsaj zaključek ture zaokrožimo. Ko sestopimo s Zechner Höhe, smo na nekakšnem sedelčku in levo se proti dolini spušča pobočje, ponekod strmo, ki je običajno povsem presmučano. Po tem pobočju se lahko spustimo v dolino, ki jo dosežemo levo od družinskega smučišča. Po tekaški progi oz. po progi, ki je zratrakirana za pešce, se vrnemo nazaj do koče Dr. Josef Mehrl, kjer je bilo naše izhodišče.

Opisana tura je bila prehojena pred tednom dni, s krpljami. Snežne razmere so se v tem času spremenile, saj je v Innerkremsu in okolici padlo precej novega snega. Srečno in previdno, kadarkoli boste šli.

Nadmorska višina: 2192 m
Višinska razlika: 650 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 2 / 5