Kako privarčevati za dobro pokojnino

Slovenci se še vedno preveč zanašamo na prvi pokojninski steber, čeprav ta za dostojno starost prihodnjih generacij ne bo več zadoščal.

Ljubljana – Demografska slika ne daje optimističnih napovedi za pokojnine generacij, ki se bodo upokojevale v prihodnjih desetletjih. Razprava o pokojninski reformi je zato nujna, pravijo v Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov, kjer so ob koncu lanskega leta organizirali t. i. webinar na temo učinkovitega varčevanja za starost in kot enega od učinkovitih načinov poudarili tudi varčevanje v drugem in tretjem pokojninskem stebru.

Do leta 2060 se bo delež starejših od 65 let s sedanjih 20 povečal na 31 odstotkov, delež aktivnih prebivalcev med 20 in 64 let pa bo upadel z zdajšnjih 60 na 51 odstotkov, je uvodoma pojasnila Mira Koporčić Veljić, ki je oktobra prevzela vodenje združenja, in opozorila, da je treba razpravljati o upravljanju premoženja, saj v prihodnje ne bomo več imeli dostojnih pokojnin.

Uvodoma je profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti dr. Aleš Berk Skok predstavil študijo Centra za poslovno odličnost na fakulteti z naslovom Institucionalni in vedenjski vidiki učinkovitega varčevanja za starost. Glavni poudarki študije kažejo, da se bodo javnofinančni izdatki EU do leta 2060 povečali z zdajšnjih 10,9 odstotka BDP na 15,2 odstotka BDP, Slovenija pa ima glede na trenutno pokojninsko ureditev v primerjavi z drugimi državami EU najslabše učinke na gospodarsko rast. Kot kaže študija, bi bila nujna ureditev pokojninskega varčevanja v tretjem stebru, ki bi vključevala vse posameznike, ne glede na zaposlitveni status, in bi bila avtomatizirana, čim enostavnejša ter prostovoljna.

»Varčevati je treba začeti čim prej, tudi če z majhnimi vložki, in sredstva pravilno alocirati,« je glavni nasvet ekonomista, ki se z vprašanji pokojnin in varčevanja ukvarja že celo svojo kariero.

V razpravi, ki je sledila, so poleg Aleša Berka Skoka sodelovali tudi mag. Žiga Vižintin, svetovalec uprave Pokojninske družbe A, Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments, in Andrej Petek, član uprave družbe Triglav Skladi.

Kot so ugotavljali razpravljavci, Slovenci večinoma varčujemo zgolj v prvem pokojninskem stebru, zaradi majhne participacije zaposlenih so zbrana sredstva v drugem stebru majhna, tretji steber pa skorajda ne obstaja.

Kot je poudaril Petek, je varčevanje na kapitalskih trgih nujno. »Vrednost privarčevanih sredstev je trikrat večja kot v garancijskih produktih, kar je še posebej pomembno ob upoštevanju inflacije,« je dodal in poudaril, da tveganja lahko uravnavamo preko strategije življenjskega cikla.

Luka Podlogar meni, da je davčna spodbuda v tretjem stebru majhna, na nivoju okoli 2800 evrov letno, kljub temu pa je vsi udeleženci ne izkoriščajo do polne mere. Glede na relativno nizko stopnjo finančne pismenosti v Sloveniji pa bi lahko razmislili tudi o bolj obvezni kontribuciji, pravi Podlogar, ki za primer daje sosednjo Hrvaško, kjer so se odločili za ta korak.

Vižintin je ob tem dodal, da v Sloveniji nismo ponotranjili, da imamo dvostebrni pokojninski sistem. V drugi steber je vključenih okoli 60 odstotkov Slovencev, če od tega odštejemo javne uslužbence, katerih participacija je obvezna, je delež zgolj 35-odstoten. »Izrazita posebnost slovenskega drugega stebra je, da le dva odstotka delavcev doplačuje v drugi steber, preostalo pa delodajalci,« še pravi Vižintin, ki ob tem poudarja: »Vplačevanje v vse tri stebre pokojninskega sistema bo na dolgi rok nujno za normalno, kaj šele za lepo življenje.«

Kljub temu da se pokojninski sistem zdi zapleten, pa razpravljavci ugotavljajo, da ne potrebujemo »raketne znanosti«, temveč enostaven sistem, kakršnega so uvedli v nekaterih drugih državah EU, z davčnimi spodbudami, ki so naravnane še posebej na tiste z nizkimi prihodki, marsikaj pa bi lahko rešili tudi s finančnim opismenjevanjem prebivalstva, ki je »na ravni gostilniške debate«.