Izzivi, a tudi priložnosti
Slovenska smučišča so se že pred epidemijo srečevala s številnimi izzivi in težavami. Ob povprečni starosti naprav okoli trideset let so stroški vzdrževanja visoki, okvare pa pogostejše. V Kranjski Gori bodo predvidoma še pred poletjem dokončali investicijo v štirisedežnico, namenjeno pohodnikom, sicer pa resnih vlaganj v nove naprave na smučiščih v zadnjih letih ni bilo. Nazadnje je pred dnevi prišlo do okvare krožne kabinske žičnice na Krvavcu, ki so jo vzdrževalci sicer odpravili v nekaj urah, a ostal je slab občutek, da je ponudba v sosednji Avstriji in Italiji boljša – in to ne za bistveno več denarja. Če k temu dodamo še dejstvo, da velika večina naših smučišč leži v sredogorju, kjer so še toliko bolj prepuščeni vremenskim razmeram, je težava še večja. Podnebne spremembe so realnost, ki s seboj prinaša vse milejše zime, napovedi klimatologov za območja, v katerih ležijo slovenska smučišča, pa niso obetavne. Tudi zato danes raje kot o smučiščih govorimo o gorskih centrih, ki se usmerjajo v privabljanje gostov tudi v toplejših mesecih. Ob zelenih zimah je namreč transformacija žičničarjev v ponudnike turističnih storitev skozi vse dni v letu vse nujnejša.
V to realnost je pred skoraj dvema letoma treščila še epidemija covida-19, ki je turizem spravila na kolena, smučišča pa za nekaj časa celo zaprla. Razmere so marsikaterega upravljavca žičniških naprav primorale v odpuščanje ali pa so bili delavci napoteni na čakanje na delo, zaradi česar so si številni poiskali stabilnejšo zaposlitev v panogi, ki je morda odpornejša proti negotovim razmeram. S tem pa je bil izgubljen marsikateri delavec s specifičnim znanjem.
Ob precejšnji kadrovski stiski, s katero se ob vnovičnem zagonu gospodarstva spopadajo tudi številni drugi delodajalci, ni torej nič čudnega, da imajo težave z iskanjem tudi upravljavci smučišč. Na Krvavcu denimo trenutno iščejo deset dodatnih delavcev, pet na smučišču in pet v gostinstvu oziroma hotelirstvu. Prosta delovna mesta pa imajo razpisana tudi nekatera druga gorenjska smučišča.
Zaradi vseh izzivov, s katerimi se srečujejo žičničarji, so bili že pred epidemijo glasni pozivi k pomoči države. Ta je pred novim letom prišla v obliki javnega razpisa za vlaganja v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slovenskega turizma za krepitev njegove odpornosti, v okviru katerega je na voljo 49 milijonov evrov, od tega 30 milijonov za razvoj večjih smučišč. Na razpis se lahko s projekti prijavijo tudi upravljavci desetih gorenjskih smučišč. Priložnost, ki jo velja izkoristiti.