Za samostanskimi vrati

V prostorih Mekinjskega samostana so odprli razstavo o življenju klaris in uršulink – redovnic, ki so temu samostanu vdihnile petsto let življenja. Stavba, ki je zadnjih šest let v lasti Občine Kamnik, tudi s tovrstnimi vsebinami znova vedno bolj živi.

Po več kot pol leta intenzivnega dela je Mekinjski samostan bogatejši za novo vsebino – muzej v dveh za ta namen prenovljenih prostorih, ki predstavlja življenje sester kontemplativnega reda klaris in delovanje vzgojno-izobraževalnega reda uršulink.

Mekinjski samostan je imel na Kamniškem skozi stoletja zelo pomembno vlogo v kulturnem, verskem, upravnem in gospodarskem življenju, zaznamovala pa so ga tri obdobja, in sicer obdobje klaris (1300–1782), obdobje brez redovnih skupnosti (1782–1902/03) in obdobje uršulink (1902/03–2016). »Samostan v Mekinjah ima res bogato zgodovino, dolgo več kot 720 let. Ustanovljen je bil leta 1300 za red sester klaris, ki so tu domovale 482 let, sledilo je 120 let dolgo obdobje brez redovnih skupnosti vse do leta 1902, ko so stavbo kupile uršulinke, in ker so prav uršulinke samostan pred šestimi leti podarile Občini Kamnik, se jim simbolično zahvaljujemo tudi s to razstavo, ki prikazuje njihovo življenje za samostanskimi zidovi. Razstava je predstavljena v dveh sobah, vsaka predstavlja en red sester, s tem da je soba za klarise še nedokončana, saj bomo delo nadaljevali tudi v prihodnjem letu, a že sedaj obiskovalce prevzame podoba klečeče nune v obleki klaris,« je na odprtju muzeja povedala avtorica vsebin Katarina Mihelič iz Zavoda za kulturo Kamnik, ki upravlja samostan, in poudarila, da so razstavili kar nekaj izvirnih predmetov iz časa uršulink, medtem ko v obdobje klaris sega le klop iz mekinjske cerkve, ki jo je muzeju podaril župnik Pavle Pibernik. Muzej bodo vseskozi nadgrajevali, v pripravi pa je tudi zloženka.

Muzejska stalna razstava je zelo interaktivna in slikovita, na jasen način predstavlja oba reda in razlike med njimi, predvsem pa zelo dejavno delovanje uršulink. »Sestre uršulinke so imele zelo kakovostno in dobro obiskano dekliško šolo, v kateri dekleta niso dobila le izvrstne izobrazbe, ampak so dali velik poudarek tudi bontonu, oliki, obnašanju in verskemu delovanju. Ohranili so se izjemna ročna dela in zanimivi učni pripomočki, med njimi denimo tudi slika zelo redke ptice avstralske zebrice, kar dokazuje, da so bile uršulinke zelo razgledane in so široko znanje želele predati tudi svojim učenkam. Pri pripravi besedil sta sodelovala tudi dr. Marija Jasna Kogoj in dr. Hančič, pri interpretaciji vsebin pa je pomagal dr. Bojan Knific.

Odprtje razstave si je prišlo ogledat tudi nekaj sester uršulink, ki so bile s predstavljenim zelo zadovoljne, pa tudi župan Matej Slapar, ki je med drugim dejal, da je ureditev muzeja eno od določil, ki so ga vpisali v darilno pogodbo in se ga je občina zavezala izpolniti, da pa so to storili s ponosom, saj ima Kamnik tudi na tem področju marsikaj pokazati. Občina je v zadnjem letu v samostanu, kjer so urejene tudi sobe s šestdesetimi prenočišči, namenjene turistom, temeljito obnovila tudi sanitarije, v pripravi pa je tudi konservatorsko-restavratorski načrt.

Kot je še poudarila direktorica Zavoda za kulturo Kamnik in vodja projekta Irena Gajšek, so stalno razstavo uredili v sklopu projekta Samostan – mesto srečevanj, v okviru katerega so obnovili tudi samostanki vrt, kjer so zasadili okoli 250 zelišč, oblikovali pa so tudi blagovno znamko Doroteja, ki nosi ime po opatinji, ki je v začetku 18. stoletja vodila samostan v Mekinjah.