Petnajst let od uvedbe evra

Prvega januarja je minilo petnajst let od uvedbe evra v Sloveniji, ki je to valuto uvedla kot prva od desetih držav, ki so se Evropski uniji pridružile leta 2004.

Prvega januarja 1999 je enajst članic EU izpolnilo maastrichtska konvergenčna merila, sprejeta na Maastrichtski medvladni konferenci leta 1991, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za uvedbo enotne valute Evropske unije – evra. To so bile Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska in Španija. Dve leti kasneje pa se jim je pridružila še Grčija, ki v prvem krogu ni izpolnjevala pogojev. Evro je bil sprva uveden kot knjižna valuta, evrski kovanci in bankovci pa so prišli v obtok pred dvajsetimi leti, 1. januarja 2002.

Trinajsta država z evrom

Točno pet let kasneje, 1. januarja 2007, pa je evro uvedla Slovenija, ki je tako postala 13. država evroobmočja. Evro je tako nadomestil dotakratni slovenski tolar, do 14. januarja pa je še potekalo obdobje dvojnega obtoka, ko so se v gotovinskem plačevanju lahko uporabljali tako evrski kot tolarski bankovci. Tečaj je znašal 239,640 tolarja za en evro. Tolarske bankovce je sicer še vedno mogoče zamenjati pri Banki Slovenije, medtem ko se je rok za menjavo tolarskih kovancev iztekel 3. januarja 2017. Evro danes uporablja 19 držav Evropske unije, po vstopu Slovenije so sledili še Ciper, Malta, Slovaška, Estonija, Latvija in Litva. Čeprav niso del EU, pa se evro uporablja tudi v Andori, Monaku, San Marinu, Vatikanu, na Kosovu in v Črni gori. Še več držav pa uporablja svoje valute, ki so vezane na evro, med njimi madžarski forint, bolgarski lev, danska krona in bosansko-hercegovska konvertibilna marka.

Skupno evro uporablja 341 milijonov prebivalcev držav evroobmočja, posredno ali neposredno pa še 175 milijonov prebivalcev držav, kjer je evro uradna valuta ali pa je lokalna valuta vezana nanj.

V obtoku dve seriji

V obtoku sta dve seriji evrskih bankovcev. Prva obsega sedem apoenov oz. različnih vrednosti, in sicer po 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov, druga pa šest, saj vanjo ni vključen bankovec za 500 evrov, ki se od 27. aprila 2019 ne izdaja več, kljub temu da še naprej veljajo za zakonito plačilno sredstvo. Za ta korak so se pristojni med drugim odločili tudi iz varnostnih razlogov. Petstotak je bil namreč zaradi svoje precejšnje vrednosti zelo priljubljen med goljufi, lotili so se jih tudi ponarejevalci. Mimogrede, če vas je kdaj zanimalo, kako težak je milijon evrov v petstoevrskih bankovcih: okoli 2,2 kilograma, zlahka pa jih pospravite v manjši kovček oziroma torbo.

Izdali 16 spominskih in 20 zbirateljskih kovancev

V uporabi je tudi osem različnih vrednosti kovancev, in sicer za 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov ter za evro in dva evra. Medtem ko so bankovci v vseh državah enaki, pa imajo kovanci skupno stran, na kateri so napisane vrednosti, in nacionalno, ki nakazujejo na to, v kateri državi je bil kovanec izdan.

Vsaka država lahko izdaja tudi spominske ali zbirateljske kovance. Spominski kovanec se po dimenziji in kemijskih ter fizičnih lastnostih ne razlikuje od enakih tečajnih kovancev za dva evra, zbirateljski pa so izdelani iz zlata ali druge kovine, ki jo določi država, poleg tega se od drugih razlikujejo tudi po barvi, premeru in teži. V Sloveniji se lahko letno izda en spominski kovanec in največ dva zbirateljska.

V Sloveniji smo doslej izdali 16 spominskih in 20 zbirateljskih kovancev, nazadnje lani ob 300-letnici škofjeloškega pasijona.

Takoj za ameriškim dolarjem

Evro je danes druga najbolj uporabljana valuta, takoj za ameriškim dolarjem. 37,5 odstotka vseh plačil se izvede v evrih, v dolarjih pa 42,6 odstotka, kažejo podatki Evropske centralne banke (ECB). V obtoku je 140 milijard kovancev v skupni vrednosti 31 milijard evrov ter 27,4 milijard bankovcev v skupni vrednosti poldrugi bilijon evrov. Čeprav je bilo ob uvedbi evra med Evropejci zaznati precejšnje nezaupanje do nove valute, jo danes podpira 78 odstotkov prebivalcev evrskega območja. Kljub vse bolj razširjenih digitalnih možnostih plačevanja je bilo leta 2019 z gotovino izvedenih 73 odstotkov plačil, 24 odstotkov pa z bančnimi karticami. V letu 2020 je sicer 40 odstotkov anketirancev v raziskavi ECB izjavilo, da od začetka epidemije manj uporablja gotovino.