Sodomija

V prejšnjem prispevku smo začeli poglavje sodomije in izvedeli, da nekoč pod sodomijo ni sodilo zgolj spolno občevanje z živalmi, ampak tudi homoseksualnost.

Kaznovanje »nečistosti zoper naturo« je bilo včasih najstrožje. V primeru, ki se nam je ohranil iz leta 1745, je veljal še kazenski zakonik Karla V. iz leta 1532, ki je zahteval, da se človek, »ki je zavrgel življenje« in je počenjal nečistost z živaljo, moškega, ki je to počel z moškim, ali žensko, ki je to počela z žensko, sežge na grmadi. Z udeleženo živaljo vred. Tudi naslednji kazenski zakonik, Marije Terezije, je ohranil zadevna določila, s tem, da če bi nečistovalec slučajno umrl (morda med zasliševalnim postopkom?), ušel ali se kako drugače odtegnil kaznovanju, je treba ubiti vsaj zlorabljeno žival, da ne bi ostal kak (živ) spomin na zavržno dejanje. Šele Marijin sin Jožef II. je uboge sodomite v svojem kazenskem zakoniku premestil iz kriminalnih med politična (upravna) hudodelstva, za katera so bile predvidene blažje kazni: »Kdor človeštvo tako poniža, da greši z živaljo ali z nekom istega spola, je kriv političnega hudodelstva.« Kazen je bila določena s tepežem in javnim delom oziroma s strogim zaporom. Poleg tega so storilca izgnali iz kraja, kjer se je to pohujšanje zgodilo.

Omenimo torej najprej primer 19-letnega Matija Rotnika, ki so mu sodili 4. maja 1745 na deželskem sodišču gospostva Križ pod vodstvom krvnega sodnika Leopolda Krištofa Radiča. Rotnika je prijavil Jožef Mejač (40). In sicer da je Rotnik pred približno enim letom ob desetih zjutraj na kraju Močilnice grešil s kobilo. Mejač naj zadeve tako dolgo ne bi prijavil, ker da ni vedel, da je to tako strašen greh, ko je pa izvedel, je seveda takoj prijavil to žaljenje Boga.

Matija je najprej na gmajni ujel kobilo, jo privezal k drevesu in nato se je namestil »ad partem posteriorem animalis« ter se pričel zadovoljevati tako dolgo in s takimi gibi, da je bilo videti, da je bilo dejanje zanj ugodno izvršeno do konca. Nato je kobilo zajahal in odjezdil domov. Mejač je bil pri tem oddaljen kakih dvajset korakov.

Na zaslišanju je Rotnik povedal, da je star 19 let, imel je še mater Jero in očeta Gregorja, poročenega brata Pavla ter dve še samski sestri (Špelo in Meto). Namen je Matija sicer priznal, vendar da se je le pripravljal, dejanja pa ni izvršil, ker ga je prestrašilo neko glasno premikanje v grmovju nedaleč stran. Na vprašanje, zakaj je to hotel storiti, je dejal, da ne ve, da ga je obšla sla in ni vedel, kako zadovoljiti svojo pohoto, pa je to nesrečno poskušal na kobili svojega očeta. Matija so nazadnje pomilostili in tudi kobile niso sežgali, so jo pa pobili na gospostvu (da ne bi vzbujala pohujšanja).