Utokovo jamo bodo pozidali

Kamniški svetniki so na decembrski seji obravnavali enega pomembnejših prostorskih aktov v tem mandatu – odlok o zazidalnem načrtu za t. i. Utokovo jamo.

Kamnik – Utokova jama je – kakor pristojni na občini priznavajo že vrsto let – ena večjih sramot mestnega središča. Gre namreč za razpadajoče poslopje in (slabo) ograjeno, povsem zaraščeno zemljišče, ki je bilo nekdaj del tovarne Utok. Polovico so pred leti že pozidali s stanovanjsko sosesko Mali grad, druga polovica pa na investitorja oziroma pozidavo še čaka.

Zazidalni načrt za to območje ima že dvajsetletno brado, zato so ga morali nekoliko prilagoditi, hkrati s spremembami, ki so usklajene tudi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, pa je bilo narejeno tudi poročilo vplivov na okolje. Kot smo izvedeli na seji, namerava investitor, ki že ima gradbeno dovoljenje in plačan komunalni prispevek, tu graditi novo sosesko s približno sto stanovanji, poslovnimi prostori, podzemno garažo in parkirišči. Svetniki so imeli na dokument vrsto pripomb, ki naj bi jih pripravljavci prostorskega akta do drugega branja upoštevali. Gre namreč za občutljiv prostor ob starem mestnem jedru, ki ga je kot pomembnega prepoznal že arhitekt Jože Plečnik (a on kot mestni vrt), odločevalci na občini pa se z njim bolj ali manj aktivno ukvarjajo že več kot dvajset let. »Veliko manevrskega prostora pri tej problematiki nimamo. Je to idealna rešitev za Utokovo jamo? Ne. Si želimo, da jama še naprej ostane takšna, kot je? Tudi ne,« je problematiko strnil svetnik Edis Rujović, drugi pa so v razpravi opozorili predvsem na težave s prometom, ki bodo sledile po izgradnji, ter parkirišči, ki bi na tem območju morala biti na voljo tudi prebivalcem Šutne. »Pomembno je, da se ta sramota spravi z mrtve točke,« je med drugim pripomnil podžupan Bogdan Pogačar. Svetniki so opozorili tudi na prazne poslovne prostore v soseski Mali grad in skrb, da bi se pri novih pozidavah to ponovilo.