Z znamko se ne strinjajo in Zasuta usta v Dražgošah

Gorenjski glas je dne 25. 11. 2021 objavil izjavo ZZB o nasprotovanju izdaje spominske znamke ob 100. obletnici rojstva Franceta Balantiča in mnenje Zavoda za turizem Kamnik, da je ZZB ostala v obdobju pred 30 leti.

Balantiču pripisujejo »strah in trepet krajev, kjer je zahrbtno pobijal partizane« in »njegovo (dvomljivo) umetniško delo«. Izjava kot mantra ponavlja nespoštovanje lastne zgodovine, da je temelje (ne omenjajo komunistične) slovenske države postavila prav OF. Starodavni rek, da je zgodovina učiteljica življenja, je v agendi ZZB poudarjeno odsoten. (Primerjaj ustavo, prikrita grobišča, trge, spomenike, proslave ...)

Bliža se 80. obletnica dražgoške bitke. Govorci na proslavah in komemoracijah, ne samo v Dražgošah, poleg NOB, revolucija je v glavnem poniknila, skoraj mimogrede omenjajo žrtve represalij okupatorja, ki jih partizani zaradi svoje taktike presenečanja in umikanja v gozdove niso mogli preprečiti. A dražgoško bitko pa mitizirajo kot prvi frontalni spopad z Nemci. So partizani res upali, da bodo zmagali in obranili vas pred 14-krat močnejšim okupatorjem? Kljub prošnjam domačinov, naj se umaknejo, niso zapustili vasi. So jo pa po izgubljeni bitki. Je bilo trpljenje in žrtvovanje res potrebno, da smo si izborili t. i. svobodo? (Prim. M. Pijade, 1. AVNOJ, o brezdomcih).

Na skupnem grobu žrtvovanih vaščanov in partizanov z napisom »izbojevali veliko zmago« bo spet donelo Čez poljane požgane. Cilka Prevc pravi: »Pol stoletja smo morali molčati, a kot se zdi, naj bi celo šest let po uvedbi demokracije ne smeli odpreti ust«. (prim. MAG 1997) Molči se tudi o oviranju obnove vasi in cerkve. Grob v neposvečeni zemlji neimenovanih žrtev pa je še vedno brez križa, nad njim pa vihrajo partizanski prapori z zvezdami.

Iz pietete do neuslišanih in žrtvovanih bi se po s krvjo prepojenih bregovih morala zaslišati Balantičeva pesem Zasuta usta:

Nekje pokopališče je na hribu / brez križev, rož, grobovi sami / […] Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust!

Perverzno je, ko ZZB in ideološki somišljeniki poudarjajo človekove pravice (svetovni dan je 10. 12.) in deklaracije OZN, ko pa istočasno nasprotujejo resoluciji evropskega parlamenta o pomenu zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope.

France Pibernik je najboljši poznavalec Balantiča. Nekateri povzeti citati iz Monografije (2008) dokazujejo, da ima nasprotovanje spominski znamki ZZB še vedno ideološki podstat (propadlega?) komunističnega sistema:

Arhiv RS, II 1959: »Ne morejo sprejeti dejstva, da je bil fašist, kolikor ga je bilo.«

SDV, 1966: »Konkretnih podatkov, da bi sodeloval pri mučenju ali umorih, ni.«

Franc Šetinc, 1972: »Ko se je Balantič kot pesnik opredelil za neko politično gibanje, ki je bilo celo izdajalsko, je pesem dobila tudi politične razsežnosti.«

Mitja Ribičič, 1982: »Balantič ni bil nikakršen pesniški izpovedovalec klerofašističnega mračnjaštva.«

Franc Pintar, Bled