V nov mandat s kadrovskim izzivom

Svet Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je za direktorja zavoda ponovno imenoval Mitja Kadoiča, ki ga prihodnje leto čaka tudi pomemben kadrovski iziziv: kako nadomestiti pet kmetijskih svetovalcev, ki se bodo upokojili.

Kranj – Svet Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je ob koncu novembra za direktorja zavoda za novo štiriletno obdobje ponovno imenoval dosedanjega direktorja Mitja Kadoiča, univerzitetnega diplomiranega inženirja zootehnike iz Bašlja. Na razpis za direktorja so se prijavili štirje kandidati, dva od teh – Kadoič in Aleš Tolar – sta izpolnjevala razpisne pogoje, a je Tolar odstopil od kandidature, ker ga je vlada imenovala za v. d. direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Svet je tako odločal le o enem kandidatu in imenovanje Kadoiča tudi soglasno potrdil. Kadoič bo svoj četrti mandat nastopil 1. januarja prihodnje leto, sicer pa vodi zavod že od leta 2007 dalje.

Preselitev ni več realna

Zavod zaposluje 47 delavcev oziroma 44,5 polne delovne moči, prihodnje leto se bo samo v kmetijski svetovalni službi upokojilo pet delavcev. To bo tudi za vodstvo velik izziv, kadrovski osip bodo deloma nadomestili s pripravniki, ki so že delali na zavodu oziroma še delajo. V oddelku za živinorejo bodo v prihodnje tako kot že doslej število zaposlenih prilagajali številu kmetij in krav v kontroli proizvodnosti.

Pred leti so v zavodu načrtovali tudi preselitev iz utesnjene lokacije v Kranju v sosednjo šenčursko občino, a so potlej, ko je nastopila gospodarsko-finančna kriza, odstopili od načrtov, ki se jim v sedanjih razmerah tudi ne zdijo več realni. Stavbo na sedanji lokaciji bi radi izolirali in naredili novo fasado.

Vsako leto manj zbirnih vlog za plačila

Tudi v kmetijsko gozdarskem zavodu ugotavljajo enako, kot kaže zadnji popis kmetijstva: število kmetij na Gorenjskem se zmanjšuje. »Vsako leto je manj zbirnih vlog za neposredna plačila. Pred štirinajstimi leti, ko sem prevzel vodenje zavoda, jih je bilo še krepko čez štiri tisoč, zdaj jih je le še okrog 3800. In nič ne kaže na to, da bi se trend zaustavil,« ugotavlja Mitja Kadoič in dodaja, da je podobno tudi v govedoreji, ki je najpomembnejša kmetijska dejavnost na Gorenjskem. V letu 2010 so imeli molznice še na 953 kmetijah na Gorenjskem, lani le še na 699 kmetijah. Prirejo opuščajo predvsem manjše kmetije, ki imajo starejše gospodarje in nimajo naslednikov.

Kmetije strokovno vse bolj zahtevne

Kmetij je torej manj, a so večje, bolj profesionalne in verjetno tudi strokovno bolj zahtevne. Kako to občutijo v zavodu? »Večje, uspešne kmetije temeljijo na znanju. Marsikateri gospodar takšne kmetije ima morda že celo več znanja kot kmetijski svetovalec, to še posebej velja za mlade, študirane gospodarje, ki ne iščejo znanja le doma, ampak tudi po svetu. Pri tem se osredotočajo le na dejavnost, s katero se ukvarjajo. Če se, na primer, ukvarjajo s prirejo mleka, je tako ozko področje prehrana molznic. Kmetijski svetovalci morajo za razliko od njih obvladati veliko znanja, a ne samo o eni (živinorejski) dejavnosti in tudi ne samo o eni temi,« pravi Kadoič in poudarja, da največ strokovne podpore kmetijske svetovalne službe potrebujejo kmetije, ki se šele razvijajo. »Tudi v podjetniških inkubatorjih vodijo podjetnike do določnega nivoja, potem morajo iti svojo pot naprej.«

Premalo časa za tehnološko svetovanje

Na očitek, da se kmetijski svetovalci še vedno preveč ukvarjajo z administrativnim delom in premalo s tehnološkim svetovanjem, Kadoič odgovarja, da jim program dela dokaj natančno predpisuje ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pri tem pa je zelo pomembna tudi njihova vloga pri izpolnjevanju subvencijskih vlog in pri razpisih za različne ukrepe. Velika večina kmetov, to je 99 odstotkov vseh upravičencev, za elektronsko izpolnitev in oddajo zbirne vloge poišče pomoč v zavodu. »Tako ni samo na Gorenjskem, ampak velja za vso Slovenijo,« pravi Kadoič in dodaja, da imajo svetovalci zaradi tega v času subvencijske kampanje bolj malo časa še za svetovalne naloge. Tudi v primerih, ko ministrstvo ali katera druga ustanova potrebuje kakšne podatke s terena, za zbiranje teh podatkov zaprosi prav svetovalno službo.

Del dohodka morajo zaslužiti na trgu

»Kmetijska svetovalna služba za vse svoje naloge tudi ne dobi denarja od države, ampak mora okrog trideset odstotkov dohodka zaslužiti na trgu. Zasluži ga lahko s poslovnimi načrti in z vlogami za različne razpise, s sodelovanjem v različnih projektih lokalnih akcijskih skupin in pri projektih evropskega inovativnega partnerstva (EIP) ter z delom za občine. Tako smo Občini Bohinj pomagali pri pripravi strategije razvoja kmetijstva v občini, Občini Šenčur pri pripravi vlog za namakanje kmetijskih zemljišč, dobro sodelujemo tudi s kranjsko občino ... V prihodnje bomo to sodelovanje z občinami pa tudi z vsemi tremi razvojnimi agencijami poskušali še okrepiti,« pravi Kadoič.

Izobraževanje po mednarodnih standardih

Ali kmetijskim svetovalcem zmanjkuje časa tudi za izobraževanje in za pridobivanje novih znanj, ki jih potrebujejo pri svetovanju? »Časa za izobraževanje niti ni tako malo, bolj je problem, kako zagotavljati kakovostno izobraževanje. Zbornični sistem se na tem področju zelo trudi in je vstopil v evropski program izobraževanja Cecra, v katerem se svetovalci izobražujejo po mednarodnih standardih. Izobraževanje vključuje tudi pridobivanje izkušenj v tujini. V našem zavodu sta se doslej v tovrstno izobraževanje vključila dva svetovalca.«