Snežena »flanka« 

Veliki Javornik oz. Ženiklovec (1715 m n. m.) – Travnati vrh, ki pozimi ponuja turnosmučarske užitke; vrh, ki je idealen tudi za krpljanje. V snegu ali brez njega je vrh lep razglednik na Storžičevo severno obličje in širšo okolico.

Snežne razmere v visokogorju so zelo različne, zelo dolgo je lahko tudi velika nevarnost snežnih plazov. Kam v takem trenutku, ko bi turno smučali, krpljali, morda celo gazili nepredelan sneg in da bi bilo varno? To je najpomembnejše. V takem primeru obiščemo Veliki Javornik oz. Ženiklovec, ki s svojim travnatim vrhom, s svojo »flanko«, predstavlja turnosmučarski užitek.

Skozi Tržič se zapeljemo proti vasi Lom in skoznjo nadaljujemo naprej do vasi Grahovše. Parkiramo pri kamnolomu, morda se zapeljemo še malce višje, nato pa začnemo hojo. Vzpenjamo se po cesti, ki je pozimi pogosto priljubljeno sankališče, zato bodimo pozorni. Cesta se zmerno vzpenja, ko nas desno usmeri planinska pešpot, ki nazaj na cesto pripelje na predzadnjem ovinku pred Domom pod Storžičem. Namesto da zavijemo desno do doma, na levi strani zagledamo markacijo in smerokaz za Planino Javornik. Vzpon poteka po gozdnem kolovozu, ki je trenutno globoko pod snegom. Sledimo okljukom in vsaj trenutno odsvetujem vzpon skozi gozd, ki ga označujejo tudi markacije. Kolovoz nas pripelje na Javorniški preval, 1465 m n. m. Na Javorniškem prevalu je smerokaz; levo gre pot proti Planini Javornik, desno oz. naravnost pa proti Stegovniku in Močnikovemu sedlu. Predlagam, da krenemo v smeri proti Planini Javornik. Običajno gre pot turnih smučarjev drugače kot sicer markirana pot. »Špure« nas bodo po nekaj sto metrih usmerile desno, zmerno strmo navzgor. Prišli bomo do lovske opazovalnice, kamor z druge strani pride tudi kolovozna pot in trenutno tudi kakšna smučina. Smo na sedlu pod Malim Javornikom. Odprl se nam bo čudovit razgled na jezerski konec. Pred seboj bomo imeli Stegovnik, Virnikov Grintovec, Pristovški Storžič, na avstrijski strani Obir, Goli vrh, Kamniško-Savinjske Alpe. 

Nadaljujemo levo po slemenu navzgor. Deviška belina je presmučana. Mi se precej strmo vzpenjamo skozi gozd. Ko stopimo ven iz gozda, nas čaka še končni vzpon na vrh, kjer je tudi vpisna skrinjica. Vrh ponudi čudovit razgled na severno stran Storžiča, na Košuto, Begunjščico, greben na Možeh, Palec, Vrtačo, Stol in v ozadju na Julijce. Z vrha Ženiklovca zavijugamo ali pa se s krpljami na nogah spustimo do Planine Javornik, na nadmorski višini 1448 metrov. Omenjena strmina je v zimskih mesecih turnosmučarski raj, smučina, ki ni zahtevna. Na njej se človek lahko nauči tudi prvih turnosmučarskih zavojev.

S Planine Javornik sestopimo oz. odsmučamo po kolovozu nazaj proti Domu pod Storžičem. Zimska idila nas je tudi tisto soboto spremljala vse do Javorniškega prevala, od koder po prej znani poti vzpona sestopimo do Doma pod Storžičem. Ker je bil vzpon s krpljami, si lahko privoščimo tudi hiter spust čez travnate senožeti, kjer je lahko še kar nekaj mehkega, pršičastega snega. A nekaj je treba vedeti: snežne razmere se spreminjajo iz dneva v dan.

Nadmorska višina: 1715 m 
Trajanje: 5 ur 
Višinska razlika: 850 m 
Zahtevnost: 2 / 5