Dogajanja ob gradnji železnice
S primerom desetletne Friderike Bauer, hčere železniškega nadzornika Ignaca Bauerja iz Logatca, so opravili zelo hitro. Mala je avgusta 1859 prijavila železniškega paznika Ignaca Nerata, da ji je rekel, naj gre za skladovnico drv pri železniškem skladišču, kamor je prišel za njo, se naslonil nanjo, odpel hlače in ji z neko stvarjo silil med nogi. Ker jo je to bolelo, mu je rekla, naj neha, kar je tudi storil in odšel. Zdravniški pregled je pokazal, da je bila popolna devica in torej ni bilo osnove za zločin, še celo za prestopek ne. Primer so odstopili okrajnemu uradu Planina v morebitno nadaljnje uradno postopanje.
Posilstvo na železnici je prijavila tudi 17-letna dekla Marijana Sedej. Dvaindvajsetega maja 1857 se je odpravila k ranocelniku Francu Jurešiču v železniški špital v Notranjih Goricah, da bi dobila kako zdravilo proti bolečinam v grlu. Jurešič jo je peljal v neko sobo v špitalu in ji predlagal, da se mu meseno vda. Ko ni hotela slišati za to, je zaklenil vrata, zaprl oknice, jo zgrabil za telo, vrgel na posteljo in meseno zlorabil. Vse skupaj je trajalo pol ure, medtem je stalno jokala. Bil je močan moški in se mu ni mogla upirati. Po njenem bi jokanje in dogodek moral opaziti paznik Andrej Žagar pri svojih obhodih, vendar je ta to zanikal. Marijane po prvotni prijavi niso mogli več izslediti, da bi jo podrobneje izprašali in telesno preiskali. Preiskavo so seveda ukinili.
Za konec poglavja o spolnem nasilju ob gradnji železnice še prijava dogodka v klasičnem stilu Divjega zahoda. Maja 1847 je okrajna gosposka Zalog pri Moravčah povpraševala o primeru, iz katerega izhaja, da so trije italijanski železniški delavci posilili Ano Petrovič v postelji pri oddajevalcu stanovanj Janezu Vukiču, ki so ga ob tej priložnosti še oropali. Pet Italijanov naj bi tam popreje precej ur popivalo, potem pa so se trije odločili še za posiljevanje in ropanje.
Sodomija
Med prakse zadovoljevanja spolnih potreb, ki so imele svoje mesto v kazenskih zakonikih, je sodila tudi sodomija. V obravnavanem času sodomija ni pomenila zgolj občevanja z živalmi, pač pa tudi homoseksualnost. Kazenski zakonik iz leta 1852 je določal: »Kakor hudodelstvo se kaznujejo tudi sledeče nesramnosti:
I. Nečistost zoper naravo ali natoro, to je
a) z živalmi;
b) z osebami ravno istega spola.«