V središču tridesetletnica države

Pred dnevi je izšla 51. številka Žirovskega občasnika, ki so ji dodali še knjigo z naslovom Kako Dobračeva zdaj napreduje! avtorja Milana Kopača.

Osrednja tema letošnje že 51. številke Žirovskega občasnika je 30-letnica Republike Slovenije. Posvetili so ji celoten sklop prispevkov, v enem od treh uvodnikov pa o tem piše žirovska rojakinja Spomenka Hribar, je razložil urednik Žirovskega občasnika Miha Naglič. »Spomenka Hribar je bila že na začetku osemdesetih let prva pobudnica narodne sprave med Slovenci in skupaj z možem Tinetom med tistimi, ki so v letih, ko je bilo to še nevarno, s svojim pisanjem in javnim izpostavljanjem zasnovali duhovno podstat osamosvojitve. Trideset let po njej pa ugotavlja, da ni vse potekalo tako, kot bi lahko oziroma bi moralo.«

Uvodniki so sicer kot omenjeno letos kar trije, ob Spomenki Hribar in Mihu Nagliču, ki je predstavil vsebino novega zvezka Žirovskega občasnika, je njihova nova lektorica Tina Benedičič v svojem zapisu v ospredje postavila osebni zgled duhovnika Janeza Cerarja, ki je bil v mladosti tudi sam žrtev spolne zlorabe v Cerkvi, zdaj pa se zavzema za aktualne žrtve in za to, da se ta problem razreši. Sledijo trije intervjuji: z veteranom žirovske politike Andrejem Poljanškom, založnikom Žirovskega občasnika Nacetom Nagličem in direktorico družbe SeneCura Sando M. Gavranovič. Potem je na vrsti osrednji sklop prispevkov, ki so posvečeni tridesetletnici države, je razložil Naglič. »Milanu Kopaču je uspelo sestaviti seznam sedemdesetih Žirovcev, ki so se borili za Slovenijo v desetdnevni vojni, ki je sledila razglasitvi osamosvojitve.« Tončka Stanonik, Tina Benedičič, Milena Miklavčič in Tomaž Kosmač se v prispevkih spominjajo svojih doživetij v dneh osamosvojitve, pesnik Janez Ramoveš pa v pesmi Dan državnosti v poljanskem narečju na svoj način izrazi razočaranje nad tistim, kar je v naši državi narobe zdaj in kar izničuje dosežke osamosvojitve. »Jezikoslovka in slovaropiska Milka Bokal dogajanje v naši državi nadgradi s člankom o jezikovni zavesti Žirovcev v luči 'širjave razlike med letoma 1991 in 2021',« je pojasnil Naglič in dodal, da z veseljem ugotavlja, da sta se v tridesetih letih, odkar imamo Slovenci svojo državo, okrepila tudi žirovska samozavedanje in samozavest. Raziskovalna članka sta tokrat le dva. Petra Leben Seljak nadaljuje serijo o priimkih na Žirovskem skozi stoletja, zdaj je prišla do črke F: od Ferbežerja do Futta. Rojak Janko Strel, zaslužni profesor fakultete za šport, pa s sodelavko Nino Istenič piše o razvoju športa v Žireh. Predstavljajo še nove knjige, katerih avtorji so Žirovci ali pa so napisane na žirovsko temo. Leposlovje je zastopano z dvema prispevkoma. Tončka Stanonik objavlja odlomek iz nastajajočega romana Razsuto, Marija Gantar pa je zapisala dve zgodbi o Ludviku, vaškem posebnežu iz Jarčje Doline. Na koncu je še likovna priloga, ki jo je tudi letos pripravil Stane Kosmač – predstavlja osnutek načrta za ureditev središča mesta Žiri.

Žirovskemu občasniku so tudi letos priložili še novo knjigo v zbirki Knjižnica ŽO. Po Žirovskem horuku v nove čase iz leta 2019 je Milan Kopač napisal še »dobračevski horuk v nove čase«. Naslov Kako Dobračeva zdaj napreduje! je prvi verz iz pesmi Valentina Poljanška (1882–1968), ki je bil eden glavnih akterjev gospodarskega napredka Dobračeve in Žirov v prvih desetletjih 20. stoletja, je še pojasnil Naglič.