Dogajanja ob gradnji železnice

Sodišče je sklepalo, da sta mati in hči tožili zgolj iz pohlepa, da bi od obtoženega iztisnili kaj denarja. Karolina je bila na slabem glasu in njena vzgoja popolnoma zanemarjena. Že natančnost njene pripovedi, kaj naj bi z njo počel obtoženi, naj bi dokazovala, da jo je o tem, kaj naj pove, poučil nekdo pametnejši, saj je bila njena stopnja zrelosti, »izobraženosti«, premajhna, da bi lahko to povedala sama, s svojimi besedami. Poleg tega naj bi bila tako odvratna in umazana, da naj bi bilo težko verjetno, da bi 56 let star poročen oče že odraslih otrok v tako kratkem času, kot ga je navedla Dupliharjeva, občeval z njo, ker se iz povsem fizičnih vzrokov ne bi mogel tako hitro vzburiti (skratka, ona naj bi bila preodurna in on prestar).

Nazadnje je namestnik državnega pravdnika zahteval, da Dreyschocka spoznajo za krivega in obsodijo na leto dni strogega zapora, zagovornik pa je pričakoval, da ga bodo zaradi nezadostnosti dokazov spoznali za nedolžnega, kar so tudi storili.

V naslednjem primeru železniškega tujca bi lahko šlo za »navadno« krvoskrunstvo, ali pa za spletko opravljivk. Devetletna Theresia Semelmann, nezakonska hči nadzornika železniškega skladišča Johanna Schneiderja in domnevno umrle dekle iz Pešte, ki je živela pri očetu v ljubljanskem Šentpetrskem predmestju, je na pobudo sostanovalcev prijavila očeta, da jo že dve leti spolno zlorablja s tem, da si jo jemlje v posteljo in po navadi enkrat na teden s prstom skuša prodreti v njeno odprtino med nogama, včasih pa to poskuša tudi s svojim udom, kar jo vedno zelo boli, tako da kriči in potem tudi težko hodi.

Johann je bil leta 1858 star 43 let, rojen na Češkem, pol leta v službi v Ljubljani. Očitano je zanikal, češ da ima nezakonska hči neki tok iz nožnice, da je bila zaradi tega v Kottingbrunnu (Spodnja Avstrija) zdravniško pregledana, da jo večkrat umiva in čisti.

Sostanovalci so povedali, da jim je bila sumljiva nečistoča dekličinega perila in da jim je priznala, da jo oče zlorablja. Schneiderjeva dekla iz Kottingbrunna je povedala, da je Schneider spal z otrokom v eni postelji in da jo je večkrat slišala ponoči: »Ne, ne, pusti me!« Naslednji dan jo je vprašala, kaj je bilo, a je otrok odgovoril samo, da jo je oče žgečkal, več iz nje ni izvlekla.

Sodni pregled je odkril defloracijo, otečenost osramja in bolečino na otip. Defloracija da nikakor ni mogla biti posledica izvršenega posilstva, lahko pa bi do nje prišlo z oskrunjenjem. Odkrili so tudi beli tok, ki pa da je bil svoje narave in ni imel zveze z morebitnim skrunjenjem. Očetovo umivanje hčerke je bilo vsekakor zelo sumljivo, kot da bi mu prsti pri tem ušli pregloboko (če že ne kaj hujšega), vsekakor pa za sodišče ni bilo dovolj zadostnih dokazov in preiskavo so opustili.