Gremo na Havaje!

Ne, žal ne gremo. Pred osemdesetimi leti so šli tja Japonci, napadli so Pearl Harbor in tako prisilili ZDA v vojno, kar je bilo za napadalce usodno. Kakšno pa je razmerje sil na obeh straneh Tihega oceana danes, ko sta ZDA in Japonska zaveznici?

Napad na Pearl Harbor

Obnovimo najprej osnovna dejstva o tem napadu. »Napad na Pearl Harbor je bil japonski letalski in pomorski napad na ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbor na otoku Oahu na Havajih. Do napada je prišlo v nedeljo, 7. decembra 1941, ko so japonska letala in podmornice brez opozorila napadli tam zasidrano ameriško tihomorsko ladjevje. V dveh zaporednih zračnih napadih je bilo uničenih 188 ameriških letal, 18 vojaških ladij je bilo potopljenih ali težje poškodovanih, mrtvih je bilo 2.402, ranjenih pa je bilo okoli 1.250 ameriških vojakov in civilistov. Napad je bil z vidika zmage popoln uspeh japonske mornarice, vendar pa ni imel nobene taktične vrednosti, saj letalonosilk, ki so bile glavne tarče napada, tistega usodnega dne ni bilo v pristanišču. Dejansko sta bili v napadu uničeni le dve relativno stari bojni ladji, vse ostale poškodovane ladje pa je Američanom v kratkem roku uspelo popraviti. Nedotaknjena so ostala tudi številna skladišča goriva in ostale kopenske naprave. Napad je bil povod, da so ZDA vstopile v drugo veliko vojno, s čimer je konflikt, ki je bil dotlej bolj ali manj evropskega značaja, postal svetoven.«

Zakaj so napadli

Obnovimo tudi vedenje o tem, zakaj je do tega napada sploh prišlo. »Japonski je bilo usojeno, da slej ko prej trči z ZDA. Vzroke za spopad med tema dvema velesilama je treba iskati v drugi polovici 19. stoletja, ko je Japonska postala ne le dežela vzhajajočega sonca, temveč tudi nova vzhajajoča azijska velesila. Bliskovit razvoj japonskega gospodarstva je na majhnem otočju povzročil kronično primanjkovanje strateških surovin, zato je Japonska začela iskati nove vire in kmalu prišla v spor z drugimi velesilami, kot sta bili Kitajska in Rusija. V želji po zavojevanju novih ozemelj se je ob izbruhu prve svetovne vojne pridružila antanti, ki ji je v zameno za sodelovanje v veliki vojni obljubila nemške tihomorske kolonije. Vendar je ta po koncu vojne dobila le drobtinice, večino ozemelj so namreč dobile ZDA in Združeno kraljestvo, kar je bilo za Japonsko veliko razočaranje. Razmere so se nato za nekaj časa umirile, vendar problemi še zdaleč niso bili rešeni. Do prvega večjega spora med ZDA in Japonsko je prišlo v letih 1931 do 1932, ko je Japonska zasedla kitajsko Mandžurijo. Leta 1937 pa je zasedla še severno Kitajsko in se dve leti zatem usmerila še proti jugu, kjer je zasedla Hajnan, pri tem pa začela že pripravljati načrte za zasedbo Malaje, Filipinov in Nizozemske Vzhodne Indije. Do spora morda niti ne bi prišlo, če ZDA v tistem času ne bi podpirale Čankajškove kitajske vlade, britanskega, francoskega in nizozemskega kolonializma. Japonci so bili namreč mnenja, da 'Azija pripada Azijcem', v resnici pa jim je šlo le za zavojevanje novih ozemelj, iz katerih bi lahko pridobili nove surovine za svoje rastoče gospodarstvo in vse številčnejše prebivalstvo. Padec Francije junija 1940 je dal Japoncem nov zalet, in tako so ti zasedli Francosko Indokino, da bi bila mera polna, pa so 27. septembra podpisali pakt s silama osi Nemčijo in Italijo. Ameriški veleposlanik v Tokiu je pisal predsedniku Franklinu D. Rooseveltu: 'Vse očitneje se mi zdi, da bo spopad nekega dne neizogiben. Glavno vprašanje pri tem je, ali je za nas bolje, da do tega spopada pride prej ali pozneje.'« (Vir: Wikipedija) Diplomatska pogajanja niso bila uspešna, ZDA so prepovedale izvoz vseh surovin in vojnega materiala na Japonsko. Sledila je vojna.

Konflikti ob Pacifiku danes

Vojna na Tihem oceanu se je končala z atomskima bombama v Hirošimi in Nagasakiju, po katerih je Japonska 2. septembra 1945 podpisala brezpogojno kapitulacijo in tako se je druga svetovna vojna končala. Kako pa je ob Pacifiku 80 let po napadu na Pearl Harbor? Kmalu je sledila korejska vojna. V naslednjih desetletjih pa sta ZDA in Japonska postali zaveznici, združil ju je novi in dvojni skupni sovražnik – Sovjetska zveza in Kitajska. Korejska vojna se je končala s premirjem, trajni mirovni sporazum sploh še ni podpisan. Nerešeno je tudi vprašanje Tajvana, ki ga hoče Kitajska znova priključiti. Ta del sveta ostaja trajno krizno žarišče. Glavno pa postaja vprašanje svetovnega primata, saj Kitajska ne zadržuje ambicij, da postane največja sila tega sveta. Letos so ZDA, Združeno kraljestvo in Avstralija sklenili novo pacifiško zavezništvo, poimenovano s kratico AUKUS (= AU + UK + US). Tudi namen tega je omejevati širjenje kitajskega vpliva v območju Tihega oceana. Ta ostaja velikansko območje napetosti in konfliktov. Se lahko zgodi novi Pearl Harbor?