Izbrali najbolj skrbne lastnike gozdov

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 16. december 2021 / 22:08

Na ljubljanskem gozdnogospodarskem območju so letos za najbolj skrbnega lastnika gozda razglasili Mirka Mrovljeta z Ledinice, na kranjskem Milana Ravnikarja s Križne Gore, na blejskem območju pa Škofijo Novo mesto.

Kranj – V Zavodu za gozdove Slovenije so letos že triindvajseto leto zapored izbrali najbolj skrbne lastnike zasebnih gozdov, to je lastnike, ki zgledno gospodarijo z gozdom, strokovno izvajajo gozdna dela, hitro posekajo in pospravijo v ujmah poškodovana drevesa, spoštujejo večnamensko vlogo gozdov, se usposabljajo za varno delo v gozdu in za ustrezno zaščitno opremo, dobro sodelujejo z javno gozdarsko službo ... Letos sta njihov izbor prvič podprla tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Zveza lastnikov gozdov Slovenije.

Priznanje najbolj skrbnega lastnika gozda za leto 2021 bo prejelo štirinajst lastnikov, iz vsake območne enote zavoda po eden. Na ljubljanskem gozdnogospodarskem območju ga bo prejel Mirko Mrovlje z Ledinice (občina Žiri), na kranjskem območju Milan Ravnikar s Križne Gore (občina Škofja Loka), na blejskem območju pa Škofija Novo mesto. V zavodu jim bodo priznanja podelili na prireditvi, ki jo bodo v sodelovanju z Občino Litija pripravili takoj, ko bodo to omogočili ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

Prizadevajo si čim hitreje sanirati gozdove

Škofija Novo mesto ima na Gorenjskem v lasti 2500 hektarjev gozdov nad Gozdom - Martuljkom, na Mežakli, v Belci in Radovni, upravlja pa tudi rezervat Mala Pišnica v Kranjski Gori, kjer raste tudi najstarejši macesen v Sloveniji, star od osemsto do tisoč let. Že kmalu po prevzemu gozdov se je škofija oziroma njena družba za upravljanje pridobitnega premoženja Beneficij soočila s posledicami uničujočih ujm in čezmernega širjenja podlubnikov, na območju Belce pa še s skalnim podorom na gozdni cesti proti Jepci, tako da je do svojih gozdov, v katerih je morala izvesti sanacijo po vetrolomu in napadu podlubnikov, lahko dostopala le čez Avstrijo. Pri sanaciji gozdov so se oprli na GG Bled in na druge izvajalce, na ta način jim je lani v revirju Mežakla uspelo posekati 25.600 kubičnih metrov poškodovanega drevja, v Belci pa sanacija še poteka. »Škofija se izkazuje kot lastnica, ki si prizadeva čim hitreje sanirati gozdove,« so v obrazložitev k priznanju zapisali v blejski območni enoti zavoda za gozdove in dodali, da so v škofiji oziroma v njeni družbi Beneficij tudi z razumevanjem primaknili dodatni denar za obnovo poškodovanih gozdnih cest, izkazali veliko pripravljenost za izvedbo gojitvenih del na območjih, kjer so sestoje močno poškodovali podlubniki, prisluhnili predlogom zavoda in dva predela prepustili naravnemu razvoju, pomagali zavodu pri odkazilu drevja po naravnih ujmah in napadu podlubnikov ...

Iz gozdov jemljejo, a jim tudi dajejo

Milan Ravnikar iz zaselka Cavrna na Križni Gori gospodari na kmetiji Pr' Kalan, ki obsega 11 hektarjev travnikov in 25 hektarjev gozdov ter dve manjši njivi, še pet hektarjev kmetijskih zemljišč imajo v najemu. Redijo 48 glav goved, v okviru osnovne dejavnosti prodajajo drva, Milan pa ima kot samostojni podjetnik registrirano dejavnost zemeljskih pripravljalnih del. Pomembna dejavnost na kmetiji je tudi gozdarstvo. Kot so v obrazložitev k priznanju zapisali v krajevni enoti Poljane, na kmetiji dela v gozdu opravljajo redno in kvalitetno, iz gozda ne le jemljejo, ampak mu tudi vračajo s sadnjo, z nego mlajših sestojev in z gradnjo vlak. Milan dobro sodelujejo z javno gozdarsko službo, za delo v gozdu se je usposabljal na tečajih zavoda za gozdove, za delo v gozdu in na kmetiji pa je navdušil tudi svoje otroke.

Zanamcem bi rad prepustil urejen gozd

Dvainsedemdesetletni Mirko Mrovlje z Ledinice v občini Žiri kmetuje na kmetiji, ki obsega 26 hektarjev zemljišč, od tega 21 hektarjev gozda. Kot pravi, je gozd dobil v dobrem stanju od dedka, in želi, da bi takšnega zapustil tudi naslednikom. Do leta 2014, ko je pustošil žled, je imel vzorno urejen gozd, a po tem, tudi zaradi pogostih naravnih ujm, še ni »zlezel« na zeleno vejo. Pravi, da ga je sram, ker mu nekaj površin še ni uspelo posaditi. Na kmetiji na leto posekajo približno sto kubičnih metrov dreves, v zadnjih petih letih je količina predvsem zaradi poseka lubadark večja. Pri sečnji zelo pazi, da ne poškoduje drugih dreves, vsako leto nekaj časa nameni tudi negi in redčenju sestojev. »Gozd ima lepo negovan in je lahko vzor sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja,« ugotavljajo v zavodu za gozdove in dodajajo, da odlično sodeluje z revirnim gozdarjem in se udeležuje tudi tečajev za lastnike gozdov. Kljub že bogatim izkušnjam se je pred kratkim v Žireh udeležil tečaja za varno delo z motorno žago v gozdu.