Gorenjska tudi zgled drugim

S srečanjem z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja regije je vlada v petek v Cerkljah končala obisk na Gorenjskem, zadnjega od osmih regijskih obiskov, ki jih je izvajala od septembra naprej.

Cerklje – V minulem tednu, največ v petek, so premier Janez Janša, ministri in državni sekretarji opravili več kot sto sestankov po občinah, podjetjih in ustanovah. »Obisk je bil bogat, zelo konkretno smo detektirali stvari, ki jih je treba narediti čim prej, in v to smer se bomo potrudili. Hvala vsem, ki vlečete razvoj regije naprej, s tem pa tudi razvoj Slovenije. Našli smo mnogo dobrih praks, ki jih lahko dajemo za zgled drugim, kar bomo tudi naredili,« je Janša povedal po koncu javne tribune o razvoju Gorenjske regije, ki je po njegovi oceni postregla z zelo konkretno razpravo in mnogimi dobrimi predlogi.

Na javni tribuni so člani vlade prejeli okoli 25 pobud in vprašanj, ki so bila večinoma širšega regijskega pomena. Ključne dileme, ki so jih pred obiskom vlade določili gorenjski župani v okviru Sveta Gorenjske regije, je predstavil njegov predsednik, kranjski župan Matjaž Rakovec. Opozoril je, da se Gorenjska regija počuti kaznovana zaradi dosedanjih izjemnih razvojnih rezultatov, saj bo zahodni kohezijski regiji v novi finančni perspektivi 2021–2027 namenjeno le še 40-odstotno sofinanciranje projektov (zdaj 80 odstotkov). Minister Zvonko Černač, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko, je dejal, da stopenj sofinanciranja iz evropskih skladov ne določa vlada, temveč evropske uredbe. Napovedal pa je povečanje državnega deleža sofinanciranja projektov tistih območij v zahodni regiji, ki imajo podobne kazalce kot območja v vzhodni regiji. Ocena vlade zato je, da se položaj teh območij ne bi smel bistveno poslabšati. Ob tem je poudaril, da so kohezijska sredstva namenjena ravno zmanjševanju razvojnih razlik med regijami in da je treba to podporo kombinirati tudi z drugimi viri.

Mitja Kadoič s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je opozoril, da bodo iz podobnih razlogov tudi gorenjski kmetje težje prišli do investicijskih sredstev kot kmetje z vzhodne regije, zato je vlado pozval, naj zagotovi posebna investicijska sredstva za kmete iz zahodnega dela države. Kmetijski minister Jože Podgoršek je povedal, da bo za kmete še vedno na voljo enaka stopnja sofinanciranja, bodo pa kmetje iz razvitejšega dela države težje presegali prag za pridobitev sredstev. V primeru prilagoditve točkovanja zanje bi lahko podobno zahtevali tudi v vzhodni regiji, kar ni rešitev, zato je minister pozval kmete, da se uskladijo znotraj Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in podajo enoten predlog.

Univerza in integracija tujcev

Za razvoj in napredek regije je izrednega pomena tudi ustanovitev univerze, pri tem pa Gorenjska računa na podporo vlade, je tudi povedal Rakovec. Janša je dejal, da je vlada tej ideji naklonjena: »Kjer se koncentrira znanje, se koncentrira napredek. Gorenjska z več kot 200 tisoč prebivalci si absolutno zasluži svojo univerzo. Slovenija potrebuje več dobrih univerz, tudi zaradi konkurence. Konkurenca znanja je gibalo napredka.«

Gorenjska se sooča tudi z ogromnim povečanjem prihodov tujih delavcev, kar poleg ostalih negativnosti generira tudi velike težave v šolah in vrtcih, je še opozoril Rakovec. V Kranju imajo tako letos na eni od šol dva oddelka prvega razreda s po 28 tujimi otroki, ki ne govorijo slovensko. »Imamo šolo, kjer je 17 odstotkov tujcev, ki ne govorijo slovensko, v celotni triadi v desetih osnovnih šolah imamo šestnajst odstotkov tujcev, ki ne govorijo slovensko. Ti otroci, ker ne razumejo, ne morejo šest ur sedeti pri miru in zato motijo pouk. Starši izpisujejo otroke in jih vpisujejo v druge šole in dejansko ustvarjajo geto,« je problematiko predstavil Rakovec. Župani zato predlagajo, da bi bil pogoj za vstop tujih otrok v osnovno šolo zadostno znanje slovenskega jezika, da bi ti otroci lahko sledili pouku.

Janša se je strinjal, da je treba problem integracije otrok tujcev v šolski sistem urgentno rešiti, a je ob tem opozoril, da tuji delavci, pretežno iz Bosne in Kosova, prihajajo v Slovenijo na podlagi zahtev gospodarstva, ki potrebuje delovno silo. Z vsakim izdanim delovnim dovoljenjem za tujca, ki običajno dela za minimalen zaslužek, ima država desetkrat več stroškov kot finančnega iztržka, zato je Janša gospodarstvenike po­zval, naj investirajo v delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, ki bodo za domačo delovno silo bolj privlačna.