Župani in vlada ob obisku Gorenjske odprli vrsto različnih tem

Vlada je včeraj v okviru regijskih obiskov obiskala Gorenjsko. Člani vlade so z župani, gospodarstveniki in drugimi akterji v regiji odprli vrsto aktualnih tem. Ministri so prisluhnili pobudam in željam, sodelujoči pa so bili veseli možnosti pogovorov s pristojnimi in pozitivnih odzivov ter nekaterih rešitev.

Kranj – Ena osrednjih tem včerajšnjega obiska vlade na Gorenjskem je bila nova regijska bolnišnica. Na to temo so se na delovnem kosilu v Radovljici zbrali župani Jesenic, Radovljice in Kranja - Blaž Račič, Ciril Globočnik in Matjaž Rakovec ter predsednik vlade Janez Janša in minister za zdravje Janez Poklukar. Dogovorili so se, da bodo lokacijo nove bolnišnice izbrali s pomočjo primerjalne analize vseh treh predlaganih variant.

Nova bolnišnica naj bi stala več kot 300 milijonov evrov, še vedno pa bodo na Gorenjskem ostale tudi obstoječe bolnišnične kapacitete, za katere so prav tako načrtovana dodatna vlaganja. Državni sekretar na zdravstvenem ministrstvu Franc Vidnišar je na včerajšnjem obisku napovedal investicije v Psihiatrično bolnišnico Begunje za širitev dnevne obravnave, pa tudi v širjenje ambulante dejavnosti po celotni regiji, saj je Gorenjska z zdravstveno oskrbo na področju duševnega zdravja relativno slabo preskrbljena.

Medtem ko gorenjsko regijo pesti pomanjkanje zdravstvenih kapacitet, pa je gospodarsko gledano med najbolj razvitimi regijami v državi. Zlasti je močna na področju industrijsko-predelovalne dejavnosti in turizma. Največji izziv za nadaljnji razvoj pa je pomanjkanje delovne sile, je opozoril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Kot je izpostavil, bo treba to vprašanje rešiti strpno in razumno, delno pa bi ga lahko rešili tudi z digitalizacijo in posodobitvijo proizvodnih procesov.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je poudaril, da je Gorenjska regija z najnižjo brezposelnostjo, čakajo pa jo izzivi na demografskem področju. Glede na starajočo družbo je ključna tudi krepitev oskrbe za starejše. Tako je minister podpisal pogodbo o milijon evrov vrednem financiranju izboljšanja bivalnih pogojev v kranjskem domu starostnikov, prihodnji teden pa bo podpisal še pogodbo za 3,4 milijona evrov vreden projekt širitve jeseniškega doma. Poleg tega tečejo postopki za izgradnjo še enega doma v Kranju.

Novih sredstev so se z vladnim obiskom razveselili tudi na Občini Škofja Loka, saj je minister za obrambo Matej Tonin z županom Tinetom Radinjo podpisal sporazum, s katerim bo ministrstvo občini namenilo 200.000 evrov za kompenzacijo negativnih vplivov strelišča Crngrob. Pripravili bodo tudi petletni dogovor o sodelovanju, ki bo, kot upa župan, osnova, da bo občina od ministrstva dobila še nekatera zemljišča na območju nekdanje vojašnice za ureditev parka.

Prav tako so se v Škofji Loki in drugih bližnjih občinah razveselili napovedi ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca glede četrte razvojne osi od Cerknega proti Škofji Loki in naprej tudi do Vodic. Navezava na avtocesto bi namreč omogočila dodaten gospodarski preboj tega dela Slovenije in Radinja verjame, da je ta navezava sedaj dobila primerno politično podporo, da se lahko umeščanje v prostor začne.

V Škofji Loki se je mudil tudi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Občina in država sta skupaj zasnovali projekt protipoplavnih ukrepov, katerega vrednost je ocenjena na približno 10 milijonov evrov. Prvotno je bilo predvideno, da bo vsaka stran prispevala polovico finančnega vložka, a bo ministrstvo z vključitvijo projekta med tiste, ki bodo financirani iz načrta za okrevanje in odpornost, razbremenilo občino.

Dodatnih sredstev države se nadejajo tudi na Jesenicah, kjer imajo težave s financiranjem prenove Ruardove graščine, ki se je zaradi sanacije lesne gobe močno podražila. Župan je ministru za kulturo Vasku Simonitiju pojasnil, da za zaključek projekta potrebujejo še tri milijone evrov, pri čemer upajo na pomoč države.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je ob obisku osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami Jela Janežiča v Škofji Loki, ki jo v kratkem čaka širitev prostorov, komentirala tudi željo gorenjske regije po lastni univerzi. Po mnenju ministrice je treba narediti načrt glede nadaljnjega univerzitetnega razvoja, identificirati potrebe in na podlagi tega peljati aktivnosti dalje.

Na območju občin Jesenic, Kranj in Škofja Loka opozarjajo na problematiko integracije tujcev, ki se v veliki meri dotika tudi šolstva. Kot je ocenila Kustečeva, je naš sistem izobraževanja glede vključevanja tujcev precej dodelan, se pa pojavljajo izzivi v praksi, kako najti način, da se omogoči čim hitrejšo vključitev v slovenski prostor s slovenskim jezikom.

Ministra za javno upravo Boštjana Koritnika so župani opozorili na daljše čakanje na gradbena dovoljenja, pri čemer jim je minister povedal, da lahko v kratkem pričakujejo nove zaposlitve na upravnih enotah, kar bo pospešilo postopke.

Minister, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko, Zvone Černač pa je obisk Cerkelj na Gorenjskem izkoristil za pogovor o poselitveni specifiki občine in problematiki snovanja aglomeracij. Pojasnil je, da je Slovenija pri pogajanjih o načrtu za okrevanje in odpornost pridobila nepovratna sredstva za manjše kanalizacijske in vodovodne sisteme.

V regiji so se na obisku, ki se je začel z vladnim posvetom in končal z javno tribuno, mudili tudi ostali predstavniki vlade. Obiskali so različne občine, številne zavode in podjetja. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je denimo obiskala Muzejsko društvo Škofja Loka, kranjskogorsko osnovno šolo in Slovenski planinski muzej.

Na javni tribuni v Cerkljah na Gorenjskem je Janša izrazil naklonjenost ustanovitvi univerze na Gorenjskem, saj je prepričan, da si jo regija z več kot 200.000 prebivalci zasluži. Vlada bo po njegovih besedah tudi storila vse, kar je v njeni moči, da reši problematiko integracije otrok tujcev v slovenski šolski sistem.

Matjaž Rakovec je v imenu Sveta gorenjske regije na tribuni med drugim opozoril, da je Gorenjska na račun svojih izjemnih rezultatov kaznovana, saj ji je posledično v novi finančni perspektivi namenjen manjši delež pomoči pri sofinanciranja projektov. Minister Černač je ob tem pojasnil, da stopenj sofinanciranja iz evropskih skladov glede na stopnjo razvitosti posameznih kohezijskih regij ne določa vlada, pač pa evropske uredbe. Pri tem je ocenil, da se položaj območij s povečanjem nacionalnega prispevka tistim, ki imajo podobne kazalce kot posamezna območja v vzhodni regiji, v naslednji perspektivi ne bi smel bistveno spremeniti.

Mitja Kadoič s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je pojasnil, da bodo iz podobnih razlogov gorenjski kmetje težje prišli do investicijskih sredstev, kot pa njihovi kolegi z vzhodnega dela države. Pri tem je dal pobudo, da se zagotovi posebna investicijska sredstva za kmete v zahodni investicijski regiji. Minister Podgoršek je ob tem opozoril, da bi v tem primeru posebna sredstva zahtevali tudi v vzhodnem delu države, kar ne bi prineslo rešitev, zato je kmete pozval, naj se uskladijo znotraj Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in ministrstvu predstavijo enoten predlog.

Na opozorila kmetov o zastarani kmetijski opremi v izobraževalnih zavodih je Podgoršek pojasnil, da na ministrstvu že pripravljajo mehanizem za podporo kmetijskim šolam za nakup opreme za potrebe izvajanja praktičnega pouka.

Podpredsednik skupine Elan Leon Korošec je poudaril, da imajo gorenjska podjetja potencial in ideje, a se soočajo s težavami na področju kadrov. Vladi je tako predstavil pobudo za pospešeno avtomatizacijo proizvodnje, ki bi olajšala kadrovske stiske in tudi zmanjšala pritiske zaradi migracij. Težavo s pomanjkanjem delovne sile je na tribuni med drugim izpostavil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.