Ustavni sodniki odločili o uvajanju pogoja PC

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 10. december 2021 / 10:26

Sodba ustavnega sodišča glede uvedbe pogoja PC

Ustavno sodišče je v ponedeljek presodilo, da je bil vladni odlok, ki je za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj PC (preboleli, cepljeni), v neskladju z ustavo. Pogoj PC je primerljiv z uvedbo obveznega cepljenja, kar bi morali urediti v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih, ugotavljajo ustavni sodniki. Po vladnem odloku, ki naj bi začel veljati s 1. oktobrom, bi morali zaposleni v državni upravi, ki želijo delo opravljati v prostorih delodajalca, izpolnjevati bodisi pogoj prebolelosti bodisi pogoj cepljenosti, medtem ko se pogoj testiranja izloči. Odlok bi veljal za ožjo državno upravo (ministrstva, organi v sestavi, inšpekcije, policija, vojska in upravne enote). Zaradi odloka je bilo vloženih več ustavnih pobud, ustavno sodišče pa je izvajanje odloka konec septembra zadržalo do končne odločitve, za katero je minister za javno upravo Boštjan Koritnik dejal, da jo spoštuje, in poudaril, da nikakor ni bilo rečeno, da je omenjeni ukrep neprimeren ali nekoristen. »Najti bomo morali neke skupne rešitve, in to hitro,« je poudaril. »Po današnji odločitvi na ustavnem sodišču glede pogoja PC v upravi lahko zaključimo, da tam ne sedijo zgolj vrhunski epidemiologi, ampak so ti tudi vrhunski politični navijači,« pa se je odzval notranji minister Aleš Hojs. Policijski sindikat Slovenije, pobudnik ocene ustavnosti in zakonitosti vladnega odloka, je odločitev ustavnega sodišča danes označil za zmago pravne države.

Strošek korupcije ocenjen na 3,5 milijarde evrov

Ob letošnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji (9. december) je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi poudaril, da zaradi korupcije izgubljamo zelo veliko tako družba kot posamezniki. Po nekaterih ocenah bi namreč lahko letni strošek korupcije v Sloveniji znašal do 3,5 milijarde evrov, kar je približno 13,5 odstotka BDP. Če tega stroška ne bi bilo, bi to lahko pomenilo približno dodatnih 1660 evrov letno od države za vsakega posameznika ali dodatnih 460 evrov mesečno za vsakega upokojenca ali izgradnjo več kot 20.000 neprofitnih stanovanj ali pa subvencioniranje toplih malic učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol za nadaljnjih 24 let, je dejal Šumi. Po njegovih besedah je zato pomembno, da je vsak od nas aktiven pri preprečevanju korupcije. Dodal je, da si v komisiji želijo, da se v slovensko zakonodajo čim prej prenese evropska direktiva o zaščiti žvižgačev, da bo pomagala ustvarjati okolje, v katerem se bodo prijavitelji korupcije in drugih nepravilnosti počutili varne in zato bili pripravljeni kaznivo dejanje ali drugačno odklonskost naznaniti.

Simič: Največjega plačnika peljem na kosilo

Generalni direktor Fursa Ivan Simič je v torek na preiskovalni komisiji o ukrepanju v epidemiji covida-19 med drugim povedal, da najboljšega dohodninskega plačnika vsako leto pelje na kosilo iz spoštovanja, ker je plačal toliko dohodnine. Predsednik komisije Robert Pavšič (LMŠ) ga je opozoril, da so ti podatki davčna tajnost, in se vprašal, kako je Simič sploh prišel do njih. S finančne uprave so kasneje odgovorili, da generalni direktor ni kršil zakonodaje, saj »zakon o davčnem postopku v 17. členu določa, da imajo dostop do podatkov, ki so davčna tajnost, vse zaposlene osebe davčnega organa, v obsegu, ki je potreben za opravljanje njihovih delovnih nalog«, med njimi je tudi generalni direktor, ki odloča tudi v postopku letne odmere dohodnine. Odgovor Pavšiča ni prepričal, po poročanju nekaterih medijev pa je napovedal, da bo državnemu tožilstvu naznanil sum kaznivega dejanja, ker po njegovi oceni Simič ni imel utemeljenega razloga za vpogled v podatke z oznako davčna tajnost.

Prvič izrečena dosmrtna zaporna kazen

V Sloveniji je bila v ponedeljek prvič v zgodovini izrečena najvišja možna zaporna kazen. Ptujsko sodišče je namreč Silva Drevenška zaradi trojnega umora obsodilo na dosmrtni zapor. Drevenšek je na sodišču priznal, da je na lanski božični večer v Gerečji vasi s kuhinjskim nožem vzel življenje nekdanji partnerki, kasneje pa ob prisotnosti sina še njenima staršema. Tožilstvo je sicer predlagalo po trideset let zapora za vsak umor in še dodatnih pet let za zanemarjanje mladoletne osebe, zaradi krutosti in naklepnosti krvavega zločina pa je predlagala združitev kazni v dosmrtno zaporno kazen. Obramba se bo na izrečeno višino kazni pritožila. Sodišču je sicer predlagala, naj obtoženemu izreče takšno kazen, ki mu bo omogočila vrnitev v družbeno življenje po prestani kazni.