Ohranjajo dragocene jaslice

Blizu sto petdeset let stare kulisne jaslice podobarja Štefana Šubica iz župnijske cerkve v Železnikih bodo dva meseca na ogled v Narodni galeriji.

V Narodni galeriji v Ljubljani vsako leto izberejo in razstavijo en primerek dragocenih jaslic, s katerimi predstavljajo umetniško jaslično tradicijo na Slovenskem. Letos bodo na ogled blizu stopetdeset let stare kulisne jaslice podobarja Štefana Šubica (1820–1884) iz Poljanske doline, ki jih je izdelal za župnijsko cerkev sv. Antona v Železnikih. »To dokazuje, da je tudi umetnost, ki je po cerkvah, visoke vrednosti,« je dejal železnikarski župnik Tine Skok in dodal, da so se z veseljem odzvali povabilu k razstavi v ustanovi narodnega pomena. Potekala bo od 2. decembra do 2. februarja.

Šubičeve jaslice tako ob letošnjem božiču po mnogih letih ne bodo krasile cerkve v Železnikih, a so jih še pred razstavo vseeno postavili in so bile še do nedavnega na ogled. Kot je povedal župnik, so jih po okoli šestdesetih letih letos spet postavili na prvotno mesto – k stranskemu oltarju sv. Andreja, za kamor jih je Šubic tudi izdelal, in sicer leta 1875, eno leto po izgradnji nove cerkve. Gre za kulisne jaslice, ki jih sestavljajo prizori na poslikanih deščicah, vstavljenih v podest, v ozadju pa je slika Betlehema, naslikanega na platnu. Leta 1930 so bile jaslice prvič obnovljene. Med drugo svetovno vojno, ko je bila cerkev požgana, so jih domačini uspeli ohraniti, a jih je bilo treba znova obnoviti, deležne so bile tudi dodelave. Med pomembnimi mejniki je Tine Skok omenil tudi leto 1993, ko so po prihodu župnika Franca Dularja domačini Konrad Triler, Anton Sedej in Anton Kalan dali pobudo za obnovo Šubičevih jaslic in jo že isto leto tudi izpeljali. Pred tem jih daljše obdobje niso postavljali, po obnovi in dodelavi pa so jih začeli postavljati pred glavni oltar. Zadnjih deset let je bilo njihovo mesto pri Jožefovem oltarju, ob letošnji priložnosti za predstavitev v Narodni galeriji pa so se po besedah župnika Skoka odločili, da jih bodo znova postavljali v kapeli sv. Andreja.

Kulisne jaslice so se pri nas pojavile v 19. stoletju. Gre za slikarsko delo odrskega tipa jaslic z lesenimi kulisami, ki se stopnjevano odpirajo proti gledalcu in ustvarjajo iluzijo realističnega prostora s prizorom Kristusovega rojstva, je zapisal avtor razstave v Narodni galeriji Andrej Doblehar in dodal, da se je ohranilo le nekaj primerov takšnih jaslic, zato so izjemno dragocene. Prve je naslikal Leopold Layer za župnijsko cerkev v Kranju v zgodnjem 19. stoletju; ogledoval naj bi si jih tudi France Prešeren, restavrirane pa hranijo v Muzeju jaslic na Brezjah.

Kot navaja Doblehar, je po izročilu podobar Štefan Šubic naslikal več kulisnih jaslic, a so se ohranile le v Železnikih, kjer jih restavrirane in tehnološko izpopolnjene postavljajo za božične praznike. »Jaslice sestavljata dva osrednja prizora na ločenih kulisah, ki ju v času postavitve tudi zamenjajo: na prvi kulisi je prizor Kristusovega rojstva, na drugi pa prizor poklona Sv. treh kraljev.« Šubic je sicer vodil podobarsko delavnico v Poljanah, ki je izdelovala cerkveno opremo za bližnjo in daljno okolico, njegova sinova, znamenita slikarja realista Janez in Jurij, pa sta se s svojim likovnim delom uvrstila v vrh slovenske likovne umetnosti. V stalni zbirki Narodne galerije je sicer na ogled tudi podoba Poklon Sv. treh kraljev Janeza Šubica, je med drugim navedel avtor razstave.