Obetajo se novi solidarnostni dodatki

Vlada je sprejela predlog novega interventnega zakona, s katerim naj bi omilili in odpravili posledice na področju zdravstva, gospodarstva in socialnega varstva. Ta prinaša delno povrnjeni dohodek za samozaposlene, podaljšanje veljave prvih turističnih bonov, dodatek za upokojence, posebno ranljive skupine, dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov ...

Ljubljana – Predlog že desetega protikoronskega zakonskega paketa med drugim prinaša pomoč za nakup antigenskih hitrih testov za samotestiranje. Pomoč pripada pravnim ali fizičnim osebam javnega ali zasebnega prava, kot so podjetja, samostojni podjetniki, zavodi, društva in samozaposleni, in sicer šestdeset evrov na delavca. Predlog prinaša tudi dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve za prostovoljne in nepoklicne pripadnike sil za zaščito in reševanje (trideset evrov na dan) in dijake ter študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah (25 evrov na dan).

Po predlogu zakona bodo solidarnostni dodatek prejeli upokojenci: za pokojnino do 510 evrov solidarnos­tni dodatek 300 evrov, za pokojnino od 510 evrov do 612 evrov dodatek 230 evrov in za pokojnino od 612,01 do 714 evrov dodatek 130 evrov. Dodatek je predviden tudi za posebej ranljive skupine v višini 150 evrov, enak znesek tudi za kmete, stare več kot 65 let, ki niso prejemniki pokojnin in prejemajo dohodke, nižje od 591,20 evra.

Predvideno je tudi dodatno financiranje programov v podporo družini in vzpostavitev pravne podlage za podaljšanje veljavnosti unovčitve prvih turističnih bonov najdlje do konca junija 2022.

Določen je tudi ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene, družbenike in kmete za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2021, s čimer izenačujejo pomoč tem ciljnim skupinam z zaposlenimi.

Prednostno premeščanje kadra v zdravstvu

Ministrstvu za zdravje se do konca junija 2022 podaljšuje možnost, da lahko vsem delodajalcem v mreži javne zdravstvene službe odredi prednostno razporejanje kadra zaradi nujnih potreb. Podaljšujejo tudi financiranje telemedicinske obravnave, ki je strokovno upravičena in potrebna tudi pri pacientih, pozitivnih na covid-19. V Nacionalnem razpisu za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki se že izvaja, vlada predlaga, da se dodatno upošteva čakalni seznam čakajočih nad dopustno čakalno dobo še v šestih oziroma devetih mesecih po izvedbi razpisa.

S predlogom zakona se podaljša tudi ukrep koriščenja odsotnosti zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti do 28. februarja 2022, z možnostjo podaljšanja še za tri mesece. Gre za potrdilo, ki ga sicer izda osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Namen tega ukrepa je razbremeniti družinske zdravnike.

Natančneje se ureja PCT

Zaradi jasnosti se po predlogu zakona natančneje urejajo pogoj prebolelosti, cepljenja, testiranja ter nošenja mask in drugih higiensko-varnostnih ukrepov za obvladovanje virusa, ki jih ni mogoče učinkovito zajeziti z drugimi ukrepi iz zakona, ki ureja nalezljive bolezni. »Na podlagi strokovne ocene se lahko odredijo ukrepi za pogojevanje zbiranja, opravljanja dela, uresničevanja verske svobode, promet blaga ali izvajanje storitev. Ti pogoji so upoštevanje higienskih ukrepov, posredovanje osebnih podatkov in predložitev ustreznih dokazil o imunosti ali neokuženosti,« je še sporočila vlada po nedavni seji.

Pri ukrepih ni sprememb

Vlada je konec tedna znova razpravljala tudi o epidemioloških razmerah. Dodatnih zaostrovanj ni sprejela, tako ukrepi ostajajo enaki kot prejšnji teden.

V nedeljo zasedenih 275 intenzivnih postelj

Že nekaj časa bolnišnično oskrbo potrebuje čez 1100 covidnih bolnikov. Vseh postelj v intenzivni terapiji je na voljo 288, v nedeljo jih je bilo zasedenih že 275.

Kranjska Gora še naprej najbolje precepljena

Najbolje precepljena občina v državi ostaja Kranjska Gora. Polno cepljenih vseh prebivalcev je 64,1 odstotka, polno cepljenih polnoletnih pa 71,1 odstotka.

Blizu 60 odstotkom polno cepljenih vseh prebivalcev so občine Bled, Bohinj, Jezersko in Preddvor. Občina Jezersko pa je že prestopila prag 70 odstotkov polno cepljenih polnoletnih prebivalcev.

V kranjski občini je polno cepljenih polnoletnih 64,3 odstotka, polno cepljenih vseh prebivalcev pa 53,8 odstotka, kar je v državnem povprečju.

Epidemiološke razmere

Gorenjska je v sedemdnevnem povprečju potrjenih okužb malo pod državnim povprečjem, najslabše so trenutno razmere v posavski statistični regiji, kažejo podatki Covid-19 Sledilnika. Največ okužb je po njihovih podatkih med 5. in 14. letom starosti, sledi starostna skupina od 35 do 44 let.

Delež potrjenih novih okužb v državi je bil v petek 39,8-odstoten, v soboto je narasel na 47,4 odstotka in v nedeljo na skoraj 51 odstotkov med 2730 opravljenimi PCR-testi. Aktivnih primerov okužb v državi je blizu 45 tisoč.

Vodja svetovalne skupine za cepljenje prof. dr. Bojana Beović je za RTV Slovenija epidemiološke razmere v soboto komentirala: »Težko vam rečem, občutek je, kot da bi hodili po enem zelo visoko ležečem gorskem grebenu. Izračuni kažejo, da je možno, da bo ta greben vztrajal še nekaj časa in da se bo stanje počasi izboljšalo. Ampak negotovosti je seveda veliko, zato je potrebna velika pozornost vsakega državljana posebej.«