Bo kdaj občina Lesce
Mnogo prebivalcev Krajevne skupnosti Lesce je iz časopisa izvedelo, da so priprave za ustanovitev nove občine Lesce - Begunje resno v teku in da je skupina predlagateljev KS Lesce sprožila uradni postopek v državnem zboru s pobudo za izvedbo referenduma za ustanovitev nove občine Lesce - Begunje (Gorenjski glas, Pogovor, 22. 10. 2021; G. G., Nova občina Lesce - Begunje, 5. 11. 2021; G. G., Občina Lesce - Begunje, 9. 11. 2021). To je po reorganizaciji lokalne samouprave v samostojni Sloveniji že drugi poskus ustanovitve občine Lesce, tokrat po drugačni, bolj premišljeni poti. Čeprav lahko rečem, da ni povsem presenetljiva novica o prizadevanjih nekaterih vidnih krajanov in sveta KS Lesce za novo občino, saj se med ljudmi že od pomladi šušlja o »novi občini«, vendar dlje od govorjenja postopki v javnosti niso stekli, razen na pol skrivnostni anketi KS Lesce in Begunje. Vedno bolj pa se mi zdi, da se bo napaka v zvezi z željo po ustanovitvi občine Lesce tako kot prvič zgodila tudi drugič. Vse preveč nastaja »občina« v glavi enega ali glavah peščice ljudi, četudi predstavnikov krajevne skupnosti, tako rekoč »od zgoraj« in mnogo premalo »od spodaj«, med krajani. Idejo o ustanovitvi leške občine je treba zastaviti na daljši rok in bolj široko med ljudmi z javno besedo na zborih krajanov ali kjer koli, z utemeljitvijo možnosti in potrebe, s pogovori, pojasnitvami, prepričevanjem, dokazovanjem in na načine, ki so prilagojeni današnjemu (digitalnemu) času. Vse preveč je občutek, da gre pri sedanjem načinu poskusa uveljavitve nove občine za vpliv, besedo, denar in ne za identiteto, razvoj, boljše rešitve ter pravico odločanja kraja o svoji poti.
Krajevna skupnost Lesce nekoč (ne tako daleč!) gotovo bo občina, samostojna občina, po zakonu. O tem sem prepričan in se strinjam. Lesce so že bile občina, celo z večjim teritorijem, kot je KS danes. Občina je bila od leta 1849, dokler je leta 1943 niso ukinili nacisti, ter od leta 1945 do 1952 v obliki krajevnega ljudskega odbora Lesce, ki je bil z reorganizacijo lokalnih in upravnih skupnosti vključen v takratno občino Radovljica. Lesce imajo svojo identiteto, svojo zgodovino, pravico do hitrejšega in kvalitetnejšega razvoja ter do lastnega odločanja o zadevah, ki se je tičejo. Vendar se bo to zgodilo takrat, ko se bo v kraju naselilo še slabih 1500 prebivalcev, in to ne samo v enodružinske ali kvečjemu dvodružinske hiše, temveč tudi v nove kolektivne stanovanjske objekte. Naselje Lesce (še) ni niti mesto, saj mu do tri tisoč prebivalcev, kolikor je zakonski pogoj za sprožitev imenovanja za status mesta pri vladi RS, manjka okrog 120 prebivalcev. So pa KS Lesce druga, gospodarsko največja organizacijska enota in drugo največje naselje v občini, kar pomeni, da bi ji že iz tega naslova morala župan in občinska uprava priznati večjo vlogo in dati večji pomen, kot ji ga. Namreč, po veljavnem statutu občine ni formalnih razlik glede porabe planiranih sredstev v proračunih krajevnih skupnosti med KS Lesce in na primer mnogo manjšo KS Otok ali katero koli drugo; vsaka ima možnost porabe do 2100 evrov za redno in do 4200 evrov za izredno dejavnost po lastni presoji. Za vsako večjo porabo sredstev v okviru proračunov potrebujejo krajevne skupnosti soglasje župana, ne glede na to, koliko katera prispeva v skupnost.
Za ponoven vznik ideje o samostojni občini Lesce ali Lesce - Begunje, če bo lažje šlo, je v mnogočem kriva tudi občina oziroma občinsko vodstvo, saj s svojim neprimernim odnosom do krajanov in krajevne skupnosti ne kaže razumevanja do stališč in pobud izvoljenih predstavnikov leške krajevne skupnosti in krajanov. Menda na pobudo župana občina v Lescah zapira ceste za promet, celo nelegalno (Begunjska cesta). Prav tako ne uresničuje sprejetih infrastrukturnih projektov (Železniška ulica), ne uresničuje prostorskih planskih aktov (trg pri pošti), ne upošteva krajevnih prostorskih programov (zazidalni načrt »za Merkurjem«), ni sodelovanja s krajani, ne upošteva mnenja sveta KS, kaže se nesorazmernost investicij. Investicije v cestno infrastrukturo na teritoriju KS Lesce so bolj državne kot občinske. Kar pa že je občinskih investicij (kolesarski podvoz pod železnico), so pomembnejše celotni občini kot Lescam. Očitno se je nekje izgubil kreativni stik, dialog med predstavniki občine in KS Lesce.
Ideja o združeni občini Lesce - Begunje se mi ne zdi dobra in ne bo učinkovita, saj tudi kraja nimata velike medsebojne povezanosti in imata povsem različne lokalne probleme. To se je izkazalo že naslednji dan po vložitvi pobude v državni zbor za novo občino, ko je bila KS Begunje takoj pripravljena odstopiti od skupnega leško-begunjskega cilja po županovi obljubi gradnje večnamenske dvorane v Begunjah. Seveda je marsikaj odvisno od projektne ekipe in medsebojnega zaupanja. Saj je za uresničitev takšne ideje potrebnega veliko več časa, medsebojnega usklajevanja, dogovarjanja ter oblikovanja skupnih in javnih programskih ciljev, če je skupna pot sploh mogoča.
Janko S. Stušek, Lesce