Tri cerkve in obsežno grobišče

Besedilo: Miloš Ekar
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 22. februar 2017 / 18:54

V prejšnjem prispevku smo predstavili presunljivo zgodbo zavetnikov kranjske župnijske cerkve, danes pa se bomo posvetili zanimivi zgodovini treh cerkvenih stavb, ki so si na mestu današnje župnijske cerkve sledile od 6. do 15. stoletja, kot se kažejo v rezultatih arheoloških izkopavanj in kasnejših primerjalnih študij.

Do arheoloških izkopavanj leta 1972 (Jože Kastelic, Vinko Šlibar, Andrej Valič) ob cerkvi sv. Kancijana in 1984 v notranjosti (Milan Sagadin) ni bilo znano, da se pod tlaki današnje cerkve in ob njej skriva eno najobsežnejših grobišč v srednji Evropi (več kot 1500 grobov iz časa od 7. do 18. stoletja, ko so pokopališče preselili na mesto današnjega Prešernovega gaja). Pod tlaki in ob cerkvi pa so bili odkopani tudi ostanki dveh, morda celo treh zgodnejših cerkvenih stavb. Morda treh pravimo zato, ker notranjost cerkve ni bila v celoti raziskana, precej neverjetno pa se zdi, da bi druga, predromanska cerkev vztrajala v mestu do gradnje sedanje triladijske, dvoranske gotske cerkve. Vendar za tako trditev za zdaj primanjkuje materialnih dokazov.

Ostanke zgodnjekrščanske cerkve, najverjetneje iz sredine 6. stoletja (ok. leta 550) in osmerokotne krstilnice (baptisterija) si je danes moč ogledati v zastekljenem prostoru pod tlakom med župnijsko cerkvijo in tržnico, kjer je urejena tudi kostnica. Za ogled povprašajte v Gorenjskem muzeju v Mestni hiši (Glavni trg 4). Ostanki predromanske cerkve iz zgodnjega srednjega veka (točnejša datacija zaradi pomanjkanja podatkov še vedno ni mogoča) niso vidni, saj so ostali pod cerkvenimi tlaki.

Mnogo podatkov o burni zgodovini Kranja in njegovih raznolikih prebivalcih po padcu rimskega imperija – od romaniziranih staroselcev, Gotov, Langobardov do Slovanov – so dala tudi arheološke raziskave omenjenega grobišča ob župnijski cerkvi ter številnih okoliških grobišč, o čemer pa tu zaradi pomanjkanja prostora ne moremo izčrpneje poročati. Vsekakor pa je treba poudariti, da so raziskave dovolj jasno pokazale, da se je poselitev v starem mestnem jedru Kranja kljub burnim časom ohranjala ves čas od antike do zgodnjega srednjega veka in dalje – oziroma kot pravi dr. Milan Sagadin: »Pojav grobov 7. in 8. stoletja ob najstarejši cerkveni stavbi v Kranju, ki očitno ohranjajo elemente staroselske materialne in duhovne kulture in obenem dokazujejo obstoj cerkve, je pomemben tudi za reševanje osrednjega vprašanja zgodnjesrednjeveške arheologije pri nas, in sicer vprašanja kontinuitete med pozno antiko in zgodnjim srednjim vekom.«