Je lahko spet polna življenja

Dokumentarno-igrani film Pšata – tok življenja prikazuje, kakšna je bila reka nekoč in kakšna lahko ob pravilnih odločitvah znova postane.

Mengeš – Prejšnji teden je v Mengšu potekala premierna projekcija dokumentarno-igranega filma Pšata – tok življenja, ki govori o reki in življenju ob njej. Avtor filma mladi lokalni ustvarjalec Jaka Korenjak skozi pogovore z domačini in igrane prizore podaja zanimivo zgodbo o reki, ki teče skozi Mengeš in s katero so bili ljudje nekdaj precej bolj povezani, kot so danes. Svoje spomine na življenje ob reki so delili domačini Janez Škrlep, Tone Benda, Marjan Sitar, Minca Škrlep, Marija (Mimi) Koce in Janko Skok. Ustvarjalci filma pa so jih strnili v zgodbo Janeza, ki ob reki doživlja različne življenjske zgodbe.

»Tisto, kar gledalca najbolj pritegne, je zgodba. Kdo bi si mislil, da je z reko povezanih toliko dogodkov. V času snemanja smo opravili šest daljših pogovorov z intervjuvanci in glavno vprašanje, ki se mi je zastavljalo, je bilo, kako vse to spraviti v dobrih dvajset minut, kolikor traja film. A ko jih poslušaš večkrat, vidiš, kaj izstopa, in na koncu smo jih združili okoli enega glavnega lika,« je o konceptu filma po končani projekciji filma, ki je prejel bučen aplavz publike, povedal Korenjak.

Film je nastal v okviru projekta Evreka II, ki ga sofinancirata država in Evropski sklad za regionalni razvoj in poteka v okviru LAS Za mesto in vas. Ob projekciji sta poleg nekaterih ustvarjalcev filma spregovorili tudi biologinji dr. Polona Pengal, direktorica Zavoda Revivo, ki se ukvarja z ohranjanjem vodnih ekosistemov, in dr. Urška Koce, sicer tudi pobudnica iniciative Tri ure za Pšato.

Kot je povedala Pengalova, je bila Pšata nekoč polna življenja, rib, rakov in drugih živali, danes pa tudi zaradi nekaterih napačnih odločitev v preteklosti ni več tako. Ker je reka danes v večjem delu toka regulirana, je iz nje izginilo tudi življenje, Zavod Revivo in iniciativa Tri ure za Pšato pa si želita reko revitalizirati. »Regulacija nas ščiti pred poplavami in naš namen ni, da bi vse znova prepustili naravi. Ne govorimo o tem, pač pa o drugačnem, do reke prijaznejšem načinu upravljanja,« je povedala Urška Koce.

»Reke so vene, arterije Zemlje. Vsi rečni ekosistemi so povezani med seboj z morjem in predstavljajo tisti del Zemlje, ki pomaga, da vodni krog funkcionira. Vsaka reka, pa naj bo še tako majhna, pomembno prispeva k vodni bilanci in vodnemu krogu, saj prav majhni potočki prinesejo vodo do velikih rek,« je o pomenu revitalizacije manjših rek, kakršna je Pšata, zbranim obiskovalcem v župnijski dvorani v Mengšu pojasnjevala Polona Pengal. »Tudi v Evropi se veliko pozornosti namenja revitalizaciji manjših rek, v katere se ob ustreznih ukrepih hitro povrne življenje. Poleg tega je povezanost lokalnega okolja z vodo v manjših krajih večja kot v večjih urbanih središčih in je zato tudi lažje doseči spremembe,« je še dodala.

Prav temu je namenjen tudi film Jake Korenjaka – spomniti na to, kaj je Pšata nekoč bila in predstavljala lokalnemu prebivalstvu, in ozavestiti tudi današnje generacije, da lahko znova postane »polna življenja«.