Podpora županom poslancem

Državni svetniki so na sredini seji podprli odpravo nezdružljivosti poslanske in županske funkcije ter predlog poslali v državni zbor.

Ljubljana – Državni svetniki so na sredini seji obravnavali tudi spremembe zakona o poslancih, s katerimi želijo dokončno ukiniti nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Za mnenje o njihovem predlogu smo povprašali nekaj aktualnih gorenjskih županov, ki so v preteklosti opravljali tudi funkcije poslancev.

Vlada ima posluh za lokalno okolje

Župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež je prepričan, da sta obe funkciji, tako županska kot poslanska, tako zahtevni, da zahtevata celega človeka. »Med župani sicer večkrat slišim, da je v parlamentu premalo vsebinske debate o problemih občin; a prepričan sem, da se župani premalo naslanjajo na poslance, ki so izvoljeni v njihovih okrajih.« Kot pravi, sam odlično sodeluje prej s poslancem zdaj pa državnim sekretarjem Žanom Mahničem, tako da so po njegovem prepričanju v parlamentu dovolj pogosto izpostavljeni tudi problemi iz lokalnega okolja. »Je pa tudi res, da ima sedanja vlada bistveno več posluha za lokalno okolje, pri čemer ne ostaja zgolj pri besedah, ampak se stvari konkretizirajo v sredstvih, s katerimi lahko občine v lokalnem okolju naredimo več,« je še poudaril Čadež in dodal, da so se prej vrsto let vsako leto borili za evre in celo cente pri povprečnini za občine. »Zato se vsi župani, ne glede na politično barvo, strinjamo, da je ta čas veliko bolje.«

Župani imajo izkušnje in ugled

Tržiški župan Borut Sajovic, ki je pred leti glasoval za odpravo združljivosti županske in poslanske funkcije, pa zdaj priznava, da svojo odločitev obžaluje. »Politika nam je namreč takrat obljubljala, da bomo lahko lokalne interese uveljavljali v državnem svetu, ki ga bodo reformirali, kar pa se ni zgodilo.« Očitek, da bi župani v parlamentu skrbeli samo za svoje občine, je po njegovem neutemeljen. »Za svoje občine skrbijo predvsem koalicijski poslanci – občine, v katerih so poslanci iz koalicije, imajo na razpisih države prednost in so uspešnejše pri pridobivanju državnih sredstev.« Sam trdno verjame, da je v občinah, ki imajo do 25 tisoč prebivalcev, ob dobrih sodelavcih in enem ali dveh podžupanih mogoče kakovostno opravljati obe funkciji, tako župana kot poslanca. Ob tem se mu zdi pomembno, da so župani v celotnem srednjeevropskem prostoru preverjena, uveljavljena imena, ki imajo ugled in tudi kaj pokazati, izvoljeni so neposredno. »Po drugi strani v parlamentu sedijo poslanci, ki so plod političnih kalkulacij in prednostnih list ter na volitvah niso dobili več kot 400, 500 glasov volivcev.« V uspeh predloga državnega sveta v parlamentu pa kljub temu ne verjame. »Zadaj je namreč politična kalkulacija: večina dosedanjih poslancev bi v svojih okrajih volilne spopade z župani gladko izgubila.«

Tudi župan Cerkelj Franc Čebulj verjame, da sta funkciji župana in poslanca absolutno združljivi, kar po njegovem dokazuje tudi praksa v drugih evropskih državah. »Mnogi sedanji evropski politiki so bili prej župani. To pomeni, da prinašajo jasne izkušnje, kaj se dogaja na terenu in kaj si ljudje želijo.« Verjame, da vsak župan s pomočjo direktorja in drugih sodelavcev občinske uprave ter vodij projektov in podobno lahko organizira svoje delo, da ga opravlja dobro tako na ravni države kot občine. »To sem počel osem let in občina ni bila nič prikrajšana; celoten državni sistem je s tem lahko samo v prednosti.« Zato se je po njegovem naredila velika škoda, ko so poslance »zmetali« iz parlamenta, kot se je izrazil. »Zdaj smo na ravni države župani manj slišani kot recimo sindikati ali celo civilne iniciative.« A tudi sam ne verjame v uspeh predloga državnega sveta v državnem zboru. »Poslanci se zavedajo moči županov, ker znamo prisluhniti ljudem in točno vemo, kaj si želijo od nas.« Danes imamo po njegovem zakonodajo, ki je skoraj nerazumljiva in celo neizvedljiva. »V državnem zboru redko slišim razpravo v smislu, kako bi lahko izboljšali življenje državljanov,« je dodal.