Največja mobilizacija zdravstva do zdaj

Zaradi slabih epidemioloških razmer in posledično vse več hospitalizacij v zdravstvu poteka največja mobilizacija kadra v zgodovini samostojne Slovenije. V bolnišnicah je z današnjim dnem na voljo 288 kapacitet v enotah intenzivne nege, kar je največ, kar zmorejo, da je standard obravnave še zadovoljiv. Vsi nenujni posegi so odpovedani ali se odpovedujejo.

Ljubljana - Včeraj se je v intenzivni negi zdravilo 236 covidnih bolnikov, danes se jih zdravi 229, pritisk na bolnišnice ne popušča. Z današnjim dnem v bolnišnicah vzpostavljajo vseh 288 predvidenih kapacitet v bolnišničnih enotah intenzivne terapije, je na današnji novinarski konferenci sporočil minister za zdravje Janez Poklukar. »S tem prehajamo na maksimum obravnav, ki jih zmoremo, da je standard obravnave še minimalno zadovoljiv. Priprave, kako se organizirati, če presežemo to številko, že potekajo. Ob zasedenosti intenzivnih postelj nad 288 uvajamo v zdravstvu skrajne izredne razmere. Pacienti bodo sicer obravnavani, vendar pa bo standard močno zmanjšan, kar bo veljalo tako za covidne kot necovidne paciente,« je pojasnil minister Poklukar in dodal, da smo že v t. i. zdravstvenem lockdownu, ker druge izbire nimajo. Vsi nenujni posegi so odpovedani ali se odpovedujejo. »Bolnišnice prioritetno usmerjajo svoje kadrovske kapacitete v zdravljenje covidnih in necovidnih bolnikov, ki imajo oznako nujno ali zelo hitro. Glede obravnav smo že zdaj v situaciji, ko po eni strani še komaj rešujemo življenja in po drugi strani zdravimo nujna in hitra stanja.«

Kot je poudaril minister Poklukar, poteka največja mobilizacija zdravstvenega kadra v zgodovini samostojne Slovenije. Centralizirali so psihiatrično zdravljenje covidnih bolnikov, covidne porode, če ne gre za nujne primere ter otroško intenzivno terapijo.

Zdravstvo je razdeljeno na sedem koordinacijskih enot. Glavni koordinator bolnišničnih postelj ostaja Robert Carotta, dr. med, imenovali so še petnajst covidnih koordinatorjev za kadre v vseh covidnih bolnišnicah. Podobno kot na nacionalnem so tudi na regijskem nivoju določeni regijski koordinatorji. Koordinacije potekajo dnevno.

Ta trenutek je najožje grlo delo v enotah intenzivne terapije. »Najbolj nam v tem trenutku primanjkuje medicinskih sester, predvsem tistih, ki so kadarkoli delale v enotah intenzivne terapije ali v operacijskih dvoranah oziroma so anesteziološke medicinske sestre. Med zdravniki zaradi primanjkljaja najbolj razporejamo anesteziologe, interniste, pulmologe, nevrologe ...« A kot je poudaril minister Poklukar, je prav vsaka pomoč zdravstvenega delavca dobrodošla, zato je apeliral na vse, ki imajo ustrezno izobrazbo, da se javijo k pomoči pri enemu od koordinatorjev. Kisika in jeklenk za oskrbo s kisikom je v državi dovolj, prav tako je v tem trenutku dovolj osebne varovalne opreme, je zagotovil minister.

Pomoč izven bolnišnic pa že prihaja. Po ministrovih besedah se je odzvalo že približno 130 zasebnikov in koncesionarjev, več kot 50 študentov medicine, vsaj 260 dijakov in študentov na zdravstvenih fakultetah, 20 zdravstvenih delavcev iz vojaške zdravstvene enote, 116 pripadnikov Civilne zaščite, 120 prostovoljcev Rdečega križa ... Na primarnem nivoju zdravstva so cepilni centri, covidne vstopne točke, rdeče cone, kar predstavlja pomemben logistični in kadrovski zalogaj. Nacionalni inštitut za javno zdravje v tem trenutku pomembno pomaga pri detekciji vseh rizičnih kontaktov, da ljudje pravi čas in na primeren način pristopijo k samoizolaciji in karanteni v primeru okužbe ...

»Kadri iz vseh področij so se odlično odzvali, kažejo solidarnost in razumevanje v zdravstvu,« je poudaril minister Poklukar in dodal, da je edina stvar, ki ga v tem trenutku navdaja z optimizmom, odločnost zdravstva, da stopi skupaj, kot bi morala skupaj stopiti družba. »Žalostno je, da smo zdravstveni delavci na svoja pleča prejeli ves gnev. Stanje duha nas je že pripeljalo na rob zdravstvenega zloma. Še huje je, da se nam v družbi dogaja moralno-etični zlom, nad tem bi se morali vsi skupaj zamisliti.« Minister je znova pozval k cepljenju in spoštovanju vseh ukrepov, na delodajalce pa apeliral, naj delo v čim večji meri organizirajo od doma.

Pediater Denis Baš, dr. med. je na novinarski konferenci prav tako opozoril, da so razmere skrajno resne in da je tudi na otroških oddelkih zelo veliko število hospitaliziranih otrok ne samo zaradi covida-19, ampak tudi zaradi drugih okužb. Ob tem je omenil odločitev, da šol ne zapiramo več, razen če bo to skrajno nujno. Zato je po njegovem mnenju toliko bolj pomembno, da odrasli naredimo »domačo nalogo« in se cepimo, upoštevamo pogoj PCT in da otroke spodbujamo k temu, da se po najboljših močeh tudi oni držijo zapovedanih ukrepov. Pediater Denis Baš je prepričan, da otrok ne gre podcenjevati, kaj zmorejo, in da se otroci lahko hitro privadijo tudi nošenja zaščitne maske ter s tem v šolah preprečijo prenos okužb. Za samotestiranje je povedal, da je enostavno, neboleče in ne pušča posledic, omogoča pa, da asimptomatskega otroka, pri katerem se potrdi okužba, izločijo iz razreda, da se okužba ne bi razširila. »Odločitev je enostavna. Pediatri podpiramo varno šolsko okolje za vse otroke in menimo, da so ti ukrepi namenjeni temu. Dovolite otrokom, da zmorejo, vi pa jim dajte pozitiven zgled.«