Ribja naravna dediščina Gorenjske

Partnerji projekta Ribja narava Gorenjske in Društvo Vseživljenjsko učenje Kranj so pred dnevi na ribnikih Žeje organizirali izobraževalno-kulinarični dogodek na temo ribje naravne dediščine Gorenjske.

Žeje – »Spoznavanje ribje naravne dediščine in sonaravnega gospodarjenja predstavlja zanimive vsebine za aktivno naravoslovno izobraževanje, ki pa je še zelo pomanjkljivo. Poleg nevarnosti za samo ohranitev narave območje s tem izgublja priložnost, da se te vsebine, dopolnjene z drugimi dejavnostmi aktivnega doživljanja narave, razvijejo v privlačne pakete sonaravnega turizma,« je povedal Uroš Brankovič iz Centra za trajnostni razvoj podeželja (CTRP) Kranj in pojasnil, da so se teh izzivov lotili v projektu Ribja narava Gorenjske, ki poteka v okviru LAS Gorenjska košarica in ga delno financira Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Vodilni partner projekta je CTRP Kranj, sodelujejo še Občina Šenčur, Turizem Bohinj (sonaravni turizem), podjetji Ric (ribogojstvo) in Titanic (ribji turizem) ter Kmetijsko gozdarski zavod Kranj (KGZS – Zavod KR). Aktivnosti dvoletnega projekta, ki se bo zaključil jeseni 2022, se osredotočajo predvsem na širša območja ribnikov Žeje s Tržiško Bistrico, reke Save med Kranjem in hidroelektrarno Mavčiče s Trbojskim jezerom in soteske Zarica ter Bohinjskega jezera s pritoki in odtoki. Vključujejo pa tudi ribiške družine, ribogojce, naravoslovne strokovnjake, turistične ponudnike, šole …

Na ribnikih Žeje so udeležencem nedavnega dogodka pokazali novoopremljena nabrežja iz naravnih materialov z urejenimi ribolovnimi pomoli, kamnito slapišče, pešpoti s klopmi in plavajočo ploščad, ki jo bodo uradno odprli prihodnjo pomlad. Svetovalec za ribogojstvo na KGZ Kranj mag. Miha Štular je v enem od ribnikov Žeje prvič preizkusil profesionalni trokanalni multimerilnik za analizo vode, ki so ga kupili v okviru projekta. »To je prenosna naprava, ki v vodi meri kisik, ki je najpomembnejši v ribogojstvu, pH ter prevodnost in temperaturo vode. V projekt je sicer vključenih več ribogojnic na Gorenjskem, dolgoročnejši cilj pa je meriti kvaliteto več ribjih voda, kar je pomembno tudi za ribogojce, rezultate pa bomo predstavljali javnosti.« Rezultati v ribniku Žeje so bili znotraj dovoljenih vrednosti. Kot zanimivost je Štular dodal, da je na Gorenjskem okrog deset ribogojnic, njihova skupna letna proizvodnja rib je približno šestdeset ton. V glavnem so to postrvi (šarenke oziroma amerikanke), nekaj malega je potočne postrvi. »Ribiška družina (RD) Bled na primer ima v svoji ribogojnici tudi jezersko postrv ...«

Športni ribolov na Gorenjskem, njegove glavne tehnike in opremo ter dejavnosti ribiških vodnikov je predstavil Marko Gradnik iz MG Flyfishing. Kot je povedal, je Slovenija ena izmed najbolj zaželenih svetovnih destinacij za muharjenje.

Ribje vrste na Gorenjskem in njihova življenjska okolja ter sonaravno gospodarjenje z njimi je predstavil gospodar RD Tržič Janez Čadež. Pomemben vidik predstavljanja lokalnega ribogojstva je tudi promocija kulinarike na osnovi rib. Udeleženci dogodka so okusili amerikanke iz Okanove ribogojnice (Ric) iz Mošenj, ki jih je na žaru spekel Marko Gradnik, ker je, kot je dejal, takšna priprava najenostavnejša in še najboljšega okusa so. Stanko Cvenkel iz Okanove ribogojnice z dvajsetletno tradicijo pa je sklenil: »Moja vloga danes je, da povem nekaj o ribah in da ocenim, ali so dobro pečene.« (smeh)