Cilka Krek, predsednica Slovenske orliške zveze

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (328)

Pri Svetem Gregorju nad Velikimi Laščami se je kot tretji izmed šestih otrok v družini 11. novembra 1868 rodila politična aktivistka Cilka Krek. Bila je sestra Janeza Evangelista Kreka. Krekovi so se kmalu preselili v Komendo, po očetovi smrti pa v Selca na Gorenjskem, kjer je mala Cilka končala ljudsko šolo.

Zapisano je, da je bila ognjevit in bistroumen otrok, ki je bil že kmalu vzor svoji okolici. Nekaj časa je obiskovala samostansko šolo v Škofji Loki, kjer se je naučila nemščine, francoščine in ruščine.

Po prvi svetovni vojni je delovala v Krščanski ženski zvezi, bila je tudi članica Katoliške narodne stranke. V letih od 1919 do 1922 je bila predsednica Slovenske orliške zveze, med letoma 1923 in 1925 pa urednica dekliškega lista Vigred. Bila je zelo razgledana.

Več kot polovico svojega življenja je posvetila bratu – duhovniku, politiku in časnikarju Janezu Evangelistu Kreku. Gospodinjila mu je in bila tudi njegova tesna sodelavka ter podpornica. Družine si ni nikoli ustvarila, čeprav ji menda snubcev ni manjkalo.

Delovala je v številnih društvih. Organizirala je gospodinjske in kulturno-prosvetne tečaje ter predavanja. Opravljala je humanitarne dejavnosti, pisala članke s socialno tematiko in predavala v posebnih oddajah ljubljanskega radia. Zavzemala se je zlasti za pravice žensk, revnih in neizobraženih. Ves ta čas je bila Cilka delno zaposlena pri Zadružni zvezi, ki jo je ustanovil njen brat, sodelovala pa je tudi pri Slomškovi zvezi. Leta 1917 je bila ena od pobudnic za podporo Majniški deklaraciji.

Bila je zelo priljubljena, tako da so se ob njeni smrti 22. oktobra 1943 prebivalci Ljubljane kljub nemški zasedbi mesta množično udeležili njenega pogreba.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Stari Loki se je 8. 11. 1849 rodil šolnik Davorin Karlin. Med letoma 1872 in 1890 je bil najprej profesor na realni gimnaziji v Kranju, zadnji dve leti pa njen vodja. Bil je član leta 1881 ustanovljenega literarno-zabavnega kluba v Kranju, ki ga je ustanovil in vodil dr. Janez Mencinger. Bil je sodelavec prvih letnikov Ljubljanskega zvona.

Na Spodnjem Brniku se je 8. 11. 1897 rodil slikar Janez Mežan. V letih 1924–1932 je učil risanje na realni gimnaziji v Mariboru, nato tudi v Novem mestu in na Ptuju. Slikal je v različnih tehnikah. Bil je odličen risar, ustvarjalni vrh pa je dosegel v akvarelu. Njegova hči je znana slovenska igralka Ivanka Mežan.

V Kranju se je 9. 11. 1873 mesarju Janezu in Frančiški, rojeni Engelmann, rodil esejist in publicist Ivan Rozman. S samoizobraževanjem in praktičnim delom (bil je pisar in vodja pisarne) si je pridobil potrebno znanje iz prava in leta 1910 v Kranju odprl pisarno.

V Zgornji Besnici se je 9. 11. 1889 rodil teolog Janez Fabijan. Med vojnama je bil duhovni vodja katoliškega Akademskega društva Zarja. Leta 1917 je doktoriral iz filozofije in teologije. V letih 1921–1964 je predaval spekulativno dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani, od leta 1937 kot redni profesor. V letih 1924–1931 je urejal revijo Čas.

V Trstu se je 10. 11. 1894 rodil pravnik Boris Furlan, utemeljitelj pravne vede na Slovenskem. Umrl je 10. 6. 1957 v Radovljici. Na Nagodetovem političnem procesu je bil obsojen na smrt, vendar je bil kasneje pomiloščen.