Bill Bryson, Človeško telo, Vodnik za stanovalce, prevedel Samo Kuščer, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2021, 472 strani

Človeško telo

»Ko sem v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Ameriki hodil na gimnazijo, nam je profesor biologije povedal, da bi lahko vse kemične snovi, ki sestavljajo človeško telo, v specializirani trgovini kupili za 5 dolarjev ali nekaj takšnega. Zaprepaden sem bil ob misli, da bi lahko kaj tako mozoljastega, kot je bila moja malenkost v tistem času, naredili skoraj zastonj.« / »Sestavljeni smo iz sedem milijard milijard milijard (7.000.000.000.000.000.000.000.000.000 ali sedem kvadrilijard) atomov. Nihče ne ve, zakaj si teh sedem milijard milijard milijard atomov tako nujno želi sestaviti prav nas. Konec koncev gre za brezumne delce, ki niti ne razmišljajo niti nimajo konkretnih cilje. In vendar v roku našega življenja gradijo in vzdržujejo neštete sisteme in strukture, potrebne za naše delovanje, zato, da smo to, kar smo, da smo takšne oblike ter da uživamo v enkratnem in izjemno zadovoljivem stanju, ki mu pravimo življenje.« / »In kako proslavljamo ta svoj veličastni obstoj? Večinoma tako, da se čim manj telesno naprezamo in čim več jemo. Le pomislimo na vso ničvredno hrano, ki jo goltamo, in neskončne ure, ki jih preživimo bolj ali manj negibno pred svetlečim zaslonom. In vendar telo skoraj čudodelno poskrbi za nas, črpa hranilne snovi iz raznovrstnih živil, ki si jih tlačimo v usta, in nas cela desetletja nekako drži skupaj, na splošno v kar precej dobrem stanju. Nadvse dolgo traja, da storimo samomor z neustreznim načinom življenja. Tudi ko počnemo vse nepravilno, nas telo vzdržuje in ohranja. Večina med nami tako ali drugače to potrjuje. Pet šestin kadilcev nikoli ne zboli za rakom pljuč. Večina ljudi, ki naj bi imeli vse pogoje za srčni infarkt, ga ne doživi nikoli. Ocenjujejo, da vsak dan do pet naših celic postane rakavih, naš imunski sistem pa jih prepozna in ugonobi. Le pomislite na to. Več desetkrat na teden ali krepko čez tisočkrat na leto se nas loti najbolj strašljiva bolezen našega časa, telo pa nas vsakokrat reši pred njo. Seveda se zgodi, da se rak razvije v kaj resnejšega in nas morda celo pokonča. A če gledamo v celoti, je takšno obolenje redko: večina celic v telesu se brez napak deli večmilijardkrat. Rak je morda sicer res pogost vzrok smrti, ni pa pogost dogodek v življenju.«

Navajam samo tri odlomke iz te berljive in poučne knjige. Lahko jo beremo kar tako ali pa kot »vodnik« za boljše upravljanje naših teles. Žal pa tudi zelo pazljivo branje in še bolj zavzeto ravnanje z našim telesom ne spremeni njegove končne usode …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / nedelja, 2. februar 2020 / 19:34

Znano število mest za novince

V gorenjski regiji je za 1941 učencev, ki končujejo osnovno šolo, na voljo 2458 vpisnih mest v srednjih šolah. Prihodnji srednješolci bodo več informacij lahko dobili na informativnih dnevih.

Objavljeno na isti dan


Jezersko / sobota, 16. julij 2016 / 22:31

Od torte iz frotirja do knjige iz blaga

Jezersko – Vsaki dve leti članice skupine za ročna dela priredijo razstavo svojih izdelkov. Letos so jo v Korotanu, kjer bo v prihodnje medgeneracijski center, odprle junija ob občinskem prazniku,...

Kamnik / sobota, 16. julij 2016 / 22:29

Muzejska pot je še vedno gradbišče

Kamnik – Delavci Komunalnega podjetja Kamnik te dni intenzivno urejajo makadamski del Muzejske poti, ki vodi do gradu Zaprice, v katerem ima sedež Medobčinski muzej Kamnik. Dela, ki se izvajajo skl...

Zanimivosti / sobota, 16. julij 2016 / 22:20

Čriček

V poletnih večerih mnoge znova osrečuje popolna harmonija petja čričkov, v katerem odzvanja narava sama v svoji čudežni raznolikosti. Njihova melodija lahko predstavlja romantično ozadje mladim zal...

Nasveti / sobota, 16. julij 2016 / 22:18

Nočna straža v veleblagovnici

Letos mineva 410 let od rojstva velikega holandskega slikarja Rembrandta (1606–1669), ki je leta 1642, ko je bila Nizozemska še pod špansko krono, ustvaril znamenito skupinsko sliko Nočna straža....

GG Plus / sobota, 16. julij 2016 / 22:18

Kako je postala očetova last

Azrine težave so se začele že ob njenem rojstvu. Ko je prijokala na svet, je bila njena mama stara skoraj 46 let, očetu pa je bilo petnajst let več. Po vasi se je hvalil, da je 'naredil' t...