Finžgar je želel tudi »pildke«

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 7. november 2021 / 10:47

Pod svobodnim soncem je eden najbolj znanih naslovov slovenskega romanopisja. Po Franu Saleškem Finžgarju je roman v strip priredil Goran Vojnović, epske ilustracije zanj je ustvaril Damijan Stepančič, spremno besedo o pisatelju, njegovem starem stricu, pa je dodal prof. dr. Janez Bogataj.

Najprej velja pojasniti »pildke« iz naslova. Avtor romana Pod Svobodnim soncem Fran Saleški Finžgar je namreč v začetku prejšnjega stoletja v pismu za zdaj še neznanemu slikarju izrazil željo, da bi bil njegov roman tudi ilustriran. »Jaz se lotevam dolge povesti za Mohorja (Mohorjeva založba, op. a.). Pisal sem danes, da bi bila malo okrašena s pildki. To bi prevzel ti in kaj pametnega namalal. Snov bo zgodovinska, in sicer iz 550–600. Sloveni v Podonavju …« piše Finžgar, v dodatku k stripu pa zapis iz stričevega pisma povzema dr. Janez Bogataj in dodaja: »Za pildke je Finžgar štel ilustracije. Ilustrirana knjižna izdaja je bila uresničena šele leta 1951, avtor ilustracij pa je bil Slavko Pengov.«

Zgodovinski epski roman Pod svobodnim soncem, ki poudarja junaško zgodovino Slovanov, je prvič izhajal v reviji Dom in svet v letih 1906–1907, prva knjižna izdaja pa je iz leta 1912. »To je zgodovinski ep, ki si zagotovo zasluži pozornost, saj je največja slovenska knjiga, ki je po prvi izdaji doživela kar štirideset ponatisov,« je povedal Uroš Grilc, direktor založbe Škrateljc, pri kateri je izšel strip.

K sodelovanju je tokrat povabil pisatelja in režiserja Gorana Vojnovića in ilustratorja Damijana Stepančiča. Ilustrator je opravil izjemno delo, sodelavci pri stripu pogled usmerijo k slednjemu. »Strip ni le verna kopija knjige v risarsko obliko, ampak je avtonomen izdelek, ki bazira na Finžgarjevem romanu. Ko sem se loteval risanja – v knjigi, ki sem jo prej prebral, se čuti, da je starejšega datuma – sem hotel skozi stripovski jezik roman narediti kar se da sočasen, aktualen, moderen in hkrati dinamičen,« je povedal Stepančič. »Seveda sem veliko prostora in slik namenjal akciji, bojem, ki se mi zdijo atraktivni, enako velja tudi za odnose med protagonisti stripa.«

Z vprašanjem, kako se lotiti klasike vseh klasik, se je veliko ukvarjal tudi avtor priredbe Goran Vojnović. »Precej časa je že minilo, odkar sem kot otrok bral roman, ampak ker se mi je zdela ideja nora, nova, drugačna, sem bil v trenutku povabila k sodelovanju takoj za. Ko sem roman ponovno prebral, sem bil presenečen, kako dobro deluje sama zgodba v pripovednem smislu.« Zato je roman prirejal predvsem v smislu drobnih poudarkov, ki so lahko v stripu ključni. »Šlo je zato, kako zgodbo povedati s filmskimi sredstvi. Že dolgo se besedilo pojavlja kot tisto, ki bi ga morali posneti, a glede na to, da gre za spektakel, se mi zdi, da bi že s snemanjem prvih desetih strani knjige porabili letni proračun celotnega Filmskega sklada. Zato se mi zdi strip izjemen približek filmu, ki bo obveljal še dolgo časa,« v duhovitem tonu doda pisec, ki upa, da mu je v strip z izjemnimi Stepančičevimi ilustracijami uspelo prenesti vso dinamiko, ki jo prinaša zgodba.

Strip naj bi v nadaljevanju dobil tudi svojo nadgradnjo. Najprej konec januarja prihodnje leto. »Stepančičeve umetniške poteze kar kličejo po povečavi in njihovem doživljanju v prostoru, ne le med platnicami,« je poudarila vodja razstavnega programa v Cankarjevem domu Katarina Hergouth in najavila razstavo na temo stripa. Smelih načrtov je tudi Uroš Grilc z ambicijo celovečernega animiranega filma, v mislih pa ima tudi veliko gledališko uprizoritev. A najprej vzemite v roke strip. Verjamem, da ga boste brali s takim veseljem kot pred mnogo leti roman.