Trden kot skala je slovenski rod ...

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / nedelja, 7. november 2021 / 10:55

… k višku kakor skala vodi naša pot, je geslo skalašev, naslednikov Turistovskega kluba Skala, ki letos praznuje stoletnico. To so sicer zabeležili že februarja letos, a jubilejno prireditev v počastitev stoletnice delovanja skalašev na Slovenskem so pripravili tridesetega oktobra.

Turistovski klub Skala je bil ustanovljen 2. februarja 1921 kot nekakšna alternativa Slovenskemu planinskemu društvu, ki je planinske navdušence povezovalo že vse od leta 1893. Ti so se po prvi svetovni vojni usmerili predvsem v obnovo porušenih planinskih koč in poškodovanih planinskih poti, ob tem pa so se v gorah začeli družiti predvsem mladi gorniki, ki so čutili željo po drugačnem doživljanju gora – izven urejenih poti in udobnih planinskih koč. Zagovarjali so tudi idejo elite, a ne v smislu premožnosti in družbenega ugleda, pač pa maloštevilnosti. Člane so v svoje vrste namreč sprejemali le na podlagi dosežkov. Ustanovili so svoj klub, ki se je sprva imenoval turistovski, pred drugo svetovno vojno pa se je preimenoval v alpinističnega, saj so njegovi člani, ki so se poimenovali skalaši, zagovarjali predvsem doživljanje gora v strmih skalah – kot tak je klub predstavljal tudi začetke organiziranega planinstva na Slovenskem. Turistovski klub Skala je bil ustanovljen v Gostilni Novi svet v Ljubljani, ki je nekdaj stala na mestu današnjega Hotela Lev. Prav tam so zato 30. oktobra pripravili tudi slavnostno prireditev s številnimi pomembnimi gosti. Eden od njih je bil tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je bil tudi slavnostni govornik.

»Čas ustanovitve Skale je bil precej poseben čas. Mladi se niso več zadovoljevali s hojo po nadelanih in označenih poteh ter tudi ne samo s prehranjevanjem v gorskih kočah. Hoteli so plezati po skalnih stenah, zahajati v gore ne samo poleti, ampak tudi pozimi, kar je veljalo za avanturo, tudi s smučmi in ledno opremo. Pri nas so tako nastajale zelo različne skupine, ki so skupaj zahajale v gore, si izmenjevale izkušnje, spomine in alpinistično literaturo. Iz njih je nato nastalo tudi formalno združenje – Skala.  Skalaši so poleg plezanja v gorah gojili tudi smučanje, fotografijo, umetnost, literaturo in sploh vse aktivnosti, povezane z gorami in naravo, številne so bile tukaj že omenjene. Seveda pri tem niso pozabili niti na družabno plat življenja, zato je zanimivo brati njihove biografije. S Skalo smo se Slovenci enakopravno pridružili naprednemu evropskemu delovanju v gorah. V slabih dveh desetletjih obstoja Skale je skalašem uspelo preplezati mnoge prvenstvene smeri pri nas, pa tudi drugje v Alpah, izdajali so knjige, pisali prispevke v revije in celo posneli prvi slovenski celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga,« je med drugim dejal Janša, ki je bil tudi eden od pobudnikov Slovenskega gorniškega kluba Skala, ki so ga ustanovili leta 1995 in še danes deluje na podlagi istih vrednot, kot so jih skalaši gojili že med obema vojnama.

Poleg predsednika vlade sta na prireditvi spregovorila tudi predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala dr. Anton Žunter in predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Jože Rovan. Na prireditvi so bile podeljene plakete Ustanove Avgusta Delavca, ki ima sedež v Mojstrani, vodi pa jo mag. Miro Eržen. Zlate plakete so prejeli predsednik vlade Janez Janša, dr. Franc Sevšek in dr. Gregor Gomišček, srebrno plaketo pa je prejel Slovenski gorniški klub Skala – zveza gorniških klubov.