Premiki v vesolju

Ko se na tem mestu razgledujemo po svetu, je naš pogled osredotočen na dogajanja na Zemlji. Le redko se ozremo v nebo, v vesolje. A bi se morali večkrat, tudi tam se ves čas »dogaja«, v zadnjem času pa še posebej …

Evropa v vesolju

Eden od tistih, ki so najbolj poklicani za razlago aktualnih dogajanj v vesolju, je Josef Aschbacher, generalni direktor Evropske vesoljske agencije (ESA). V intervjuju mu je bilo postavljeno vprašanje, ki sledi. »V vesolju se vse več dogaja. V orbiti je že kar gneča, število satelitov se naglo povečuje, poleg njih je tam vse več tudi tako imenovanih vesoljskih smeti. V polnem razmahu je tudi sveža vesoljska tekma, ki vključuje tako zelo ambiciozne načrte za habitate na Luni in Marsu kakor tudi načrte za pridobivanje surovin v vesolju. Prav letos smo odmevno vstopili v obdobje vesoljskega turizma, tektonski premiki pa se dogajajo na področju izstrelitvene industrije, torej pri samem dostopu do vesolja. Kako se Evropska vesoljska agencija odziva na te spremembe? Kaj je po vašem mnenju največji izziv?« Aschbacher odgovarja: »Kot ste povedali, se v vesolju dogajajo tektonski premiki. Dva izmed najbogatejših ljudi na planetu, Jeff Bezos in Elon Musk, vlagata ogromno denarja v vesolje, pa seveda nista edina – tu so še številni drugi iz zasebnega sektorja. Ogromno, seveda, vlagajo tudi države: Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Japonska in številne druge. Skoraj vsak dan so v medijih novice o dogajanju v vesolju – zdaj o novi izstrelitvi Muskovega podjetja SpaceX, o turističnem poletu Jeffa Bezosa ali Richarda Bransona iz podjetja Virgin Galactic, pa o kitajskem pristanku na temni strani meseca, o kitajski vesoljski postaji, ki jo prav zdaj gradijo, in o tajkonavtih. Vsak dan se ogromno dogaja. Kot generalnemu direktorju Evropske vesoljske agencije se mi zdi ključno vprašanje, kaj tu počne Evropa, kakšno je evropsko stališče pri teh dogajanjih. / Če pogledamo na situacijo nekoliko bolj od daleč: obseg evropskega gospodarstva je po ekonomski moči primerljiv z ameriškim ali kitajskim, v vesolju pa ni tako. Evropa nameni področju vesolja približno šestino ali celo le sedmino sredstev, ki jih v te namene dajejo Američani. To govorim za javni sektor. Na zasebnem je razmerje še mnogo slabše. Leta 2020 so zasebne naložbe v ZDA znašale 7,5 milijarde ameriških dolarjev, v Evropi pa 500 milijonov. Razmerje je torej 1 : 15. Na mestu je vprašanje, zakaj ljudje zunaj Evrope namenjajo vesolju toliko denarja. Za to obstaja več dobrih razlogov. Vesolje ima strateško dimenzijo. Če si velesila v vesolju, si lahko tudi velesila na Zemlji, na svetovnem prizorišču. V vesolje se vlaga iz strateških, varnostnih in obrambnih razlogov. Veliko je vidikov, zaradi katerih še prav posebej ZDA in Kitajska, pa tudi Rusija, Japonska in drugi toliko vlagajo v to področje. Nikakor ne gre spregledati niti ekonomskih vidikov. Obseg z vesoljem povezane ekonomije zelo hitro raste. Trenutno njen obseg znaša približno 300 milijard dolarjev in ekonomske napovedi kažejo, da se bo v prihodnjem desetletju povečala na trilijon. Gre za občutno povečanje, ki se bo poznalo še zlasti v sektorju razvoja konkretnih aplikacij in storitev za končne uporabnike, prav na področju torej, na katerem je tudi Slovenija zelo dobra. Rast tu je zelo hitra, več kot 10 odstotkov na leto.«

Veliko vprašanj

Vesolje in vesoljske tehnologije niso tako daleč, kot večina misli. Močno so prisotne v vsakodnevnem življenju – od vremenskih napovedi do rabe v kmetijstvu in gozdarstvu. »Uporabljamo jih za pomoč pri obvladovanju naravnih nesreč, poplav, požarov, neviht, pa seveda v polju telekomunikacij in navigacije. To so vse primeri, kako smo v vsakodnevnem življenju že odvisni od vesoljskih tehnologij. In seveda se v ta segment gospodarstva veliko vlaga. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti vloge, ki jo igra človekovo navdušenje nad vesoljem, nad astronavti, raziskovanjem vesolja in obeti, ki se odpirajo onkraj našega sončnega sistema. In, jasno, ob raziskovanju vesolja se vedno znova sprašujemo tudi, od kod pravzaprav prihajamo, kako se je vesolje sploh začelo. To so fantastična vprašanja in raziskovanje vesolja nam jih pomaga naslavljati. Vsak dan odkrivamo nove odgovore na stara vprašanja in vsak odgovor sproži nova vprašanja. A vprašanja o začetkih vesolja, življenja in ljudi, pa tudi o tem, kam smo namenjeni, so res zanimiva in kompleksna, in da bi nanje lahko odgovorili, moramo raziskovati vesolje – le tako lahko odkrivamo, kaj je okoli nas.«

Baza na Luni?

Kaj pa dobra stara Luna? »Moje mnenje je, da bo Luna vsekakor postala naslednja baza v vesolju po Mednarodni vesoljski postaji.« (Vir: Nina Slaček in Aljoša Masten, intervju z J. Aschbacherjem, MMC RTV SLO)