Neuvrščeni vztrajajo

Se še spomnite, da smo bili nekoč »neuvrščeni«? Po osamosvojitvi smo se uvrstili v Evropsko unijo in Nato. Gibanje neuvrščenih pa še kar vztraja. Nedavno (11. oktobra) so se v Beogradu zbrale delegacije iz 105 držav …

Srečanje ob 60-letnici

Titova Jugoslavija je bila res nekaj posebnega. Ko sem pri vojakih tovarišem razlagal te naše posebnosti, sem poudaril tri. Prva: gospodarstvo temelji na družbeni lastnini produkcijskih sredstev; druga: naši politični ureditvi se reče socialistično samoupravljanje; in tretja: v svoji zunanji politiki smo neuvrščeni … Povsod po svetu je bila lastnina ali zasebna ali javna (državna). Sistem je bil kapitalizem ali socializem. Država je bila samostojna ali pa povezana. Neuvrščeni pa so dejansko poskušali ubrati neko svojo, tretjo pot … Kakorkoli že, dejstvo je, da je bilo prvo srečanje neuvrščenih v Beogradu leta 1961. Obnovimo na kratko zgodovino gibanja. »Predhodnica tega gibanja je znamenita azijsko-afriška konferenca v Bandungu, na kateri se je zbralo 29 vodij držav, ki so bili pripadniki prve postkolonialistične generacije politikov. Potekala je med 18. in 24. aprilom 1955. leta. Namen konference je bil identificirati pomembna mednarodna vprašanja in iskanje skupne politike v mednarodnih odnosih. Načela, ki bi določala odnose med manjšimi in večjimi državami, so znana pod imenom 'Deset bandunških načel', ki so jih na tej konferenci tudi razglasili. Ta načela so postala sestavni del gibanja neuvrščenih. Še več, vsaka država, ki je želela postati članica neuvrščenih, se je morala zavezati tem načelom. Pri razvoju gibanja so ključno vlogo odigrala nekatera pomembna imena mednarodne politike. To so bili: egipčanski predsednik Gamal Abdel Naser, Ganec Kwame Nkrumah, predsednik indijske vlade Džavaharlal Nehru, Indonezijec Ahmed Sukarno in jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito. Šest let po bandunški konferenci je bila v Beogradu prva konferenca neuvrščenih (od 1. do 6. septembra 1961). Sodelovalo je 25 držav. Načela so sicer uskladili še pred veliko beograjsko konferenco, in sicer tistega leta v Kairu, ta pa kažejo, da je bil namen vzpostaviti aktivno politiko članic, ki bi lahko na tak način v mednarodni politiki odigrale pomembnejšo vlogo, kot če bi nastopale samostojno. Številne članice so bile vojaško šibke in gospodarsko slabo razvite. Tedanje cilje gibanja je mogoče strniti v naslednjih točkah: 1. pravica samoodločbe narodov, neodvisnosti, suverenosti in teritorialne celovitosti držav; 2. nasprotovanje apartheidu; 3. zavračanje sodelovanja v multilateralnih vojaških paktih, kot sta bila tedaj NATO in varšavski pakt; 4. boj proti imperializmu; 5. boj proti kolonializmu, neokolonializmu, rasizmu, okupaciji; 6. težnja k razoroževanju; 7. nevmešavanje v notranje zadeve držav in mirni soobstoj vseh narodov; 8. zavračanje uporabe sile v mednarodnih odnosih; 9. krepitev vloge OZN; 10. demokratizacija v mednarodnih odnosih; 11. socioekonomski razvoj in prestrukturiranje mednarodnega ekonomskega sistema; 12. enakopravno mednarodno sodelovanje. Zlasti ob koncu osemdesetih let je gibanje doživljalo krizo, predvsem zaradi razpada sovjetskega bloka. Prav tako je bila v tistem času predsedujoča država Jugoslavija, ki je začela razpadati, kar je posledično pomenilo precejšnje zmanjšanje aktivnosti tega gibanja. V devetdesetih letih gibanje ni odigralo vidnejše vloge, v začetku 21. stoletja pa je nov zagon dobilo predvsem zaradi unipolarne ureditve sveta, pri čemer so se države članice lahko združile ob skupnem interesu heterogenizacije mednarodnih odnosov. Prav tako to gibanje še vedno nudi okvir sodelovanja gospodarsko manj razvitih držav.« (Vir: Wikipedija)

Koliko jih je

V gibanje je včlanjenih 120 držav (september 2019), 53 držav iz Afrike, 40 iz Azije in Oceanije, 26 iz Latinske Amerike in Karibov in ena iz Evrope. Edina evropska članica je Belorusija. Nekdanje evropske članice so bile Jugoslavija, Ciper in Malta. Prva je razpadla, drugi dve sta se pridružili EU. Gibanje neuvrščenih šteje poleg 120 članic tudi 17 opazovalk, med njimi so tudi nekatere velike države: Argentina, Brazilija, Kazahstan, Kitajska, Mehika, Ukrajina … Med opazovalkami so tudi države nekdanje Jugoslavije z izjemo Slovenije. Na nedavno srečanje v Beogradu je kot gost prišel tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, vseh sodelujočih oseb pa je bilo kar 550 …

Neuvrščeni Slovenci

Ne nazadnje se velja spomniti, da je bil v letih 1989–1990 predsedujoči gibanja dr. Janez Drnovšek. Jugoslavija je bila ravno takrat na vrsti za predsedovanje, Drnovšek pa predsednik zveznega predsedstva. V Beogradu 2021 nas je kot gost zastopal le Stanislav Raščan, državni sekretar na zunanjem ministrstvu.